Na včerajšnji seji so svetniki občine Piran potrdili sklep s katerim bo piransko pokopališče razglašeno za kulturni spomenik lokalnega pomena. Pokopališče, katerega začetki segajo v leto 1812 je bilo zgrajeno po načrtih arhitekta Giuseppeja Mosa, velja pa za eno najstarejših pokopališč obmorskih mest na Slovenski obali.
Predlog za zaščito je pred tremi leti podala italijanska narodna skupnost, z namenom ohranjanja avtentične in historične podobe celotnega pokopališča. Bruno Fond, predstavnik italijanske narodne skupnosti v občinskem svetu je potrditev pospremil z besedami, »Da je zaščita pokopališča pomemben korak z vidika odnosa Pirančanov do svoje preteklosti in priznanja identitete mesta.« in , da pokopališče »Priča o prisotnosti italijanske skupnosti na tem območju, ki je skozi stoletja zaznamovala mesto.«
Med najbolj znamenitimi elementi pokopališča so vhodni objekt, pokopališka kapela in grobnica družine de Castro, vse v neogotskem slogu, poleg teh pa še ohranjena kostnica in lapidarij ter posamezne družinske grobnice. Pokopališče, ki je delno že vpisan v register kulturne dediščine, bo po celoviti razglasitvi upravljalo javno podjetje Okolje, finance pa bo zagotavljala občina Piran. Z dokončno razglasitvijo pa se bo občina lahko potegovala tudi za pridobivanje evropskih sredstev in sodelovanje v Združenju kulturno pomembnih evropskih pokopališč.
Na pokopališču pa so svoj zadnji počitek našle mnoge slavne osebe, med drugimi številni člani piranskih meščanskih in plemiških družin, kot so Fonda, Corsi, Apollonio, Tamaro, Viezzoli, Bubba, Bartole, Venier, Zarotti, Rota, Ravalico, ter seveda de Castro, ki je najstarejša dokumentirana piranska patricijska družina, v virih se omenja že v 10. Stoletju.
Med najznamenitejšimi Slovenci na piranskem pokopališču pa lahko najdemo imena, kot so Zvest Apollonio, Viktor Birsa, Janez Lenassi, Herman Pečarič, Antonio Sema, Zdravko Slamnik ter Dušan Velkaverh, eden izmed najslavnejših pesnikov.
Dušan Velkaverh
Umrl je 1. Februarja 2016, za seboj pa je kot tekstopisec zapustil ogromen opus prek 600 besedil, od tega prek 350 avtorskih. Med njegove najbolj znane lahko umestimo pesmi, kot so »Dan ljubezni«, »Silvestrski poljub«, »Moja dežela«, »Vsak je sam«, »Marie, ne piši pesmi več«, »Ljubljančanke«, »Najlepše pesmi«, »Zelene livade s teboj«, »Med iskrenimi ljudi«, »Mlade oči«, »Mini Maxi«, »Ti si rekla sonce«, »Insieme: Evropa’92« in »Svobodno sonce«.
Sebastjan J
