Na Ministrstvu za okolje in prostor so s spremembami zakona o vodah dodatno obvarovali priobalni pas, pitno vodo in biodiverziteto, zakon pa namenja 17 milijonov tudi za prepotrebno vzdrževanje vodotokov in zagotavljanju poplavne varnosti. “Novi zakon o vodah nikakor ne ogroža pitne vode, ampak jo dodatno ščiti in varuje”, poudarjajo.
Ministrstvo za okolje in prostor pod vodstvom ministra mag. Andreja Vizjaka je v spremembe zakona vključilo zaostritev glede posegov v priobalna zemljišča in s tem dodatno zaščitilo vodo. Industrijskih objektov tako odslej pod nobenim pogojem ne bo več možno graditi na priobalnih zemljiščih. Za vsak poseg na priobalnem pasu bo potrebno pridobiti vodno soglasje s strani Direkcije za vode, ki pa v primeru negativnih vplivov na vode in okolje, ne bo izdano.
Veljavni zakon dopušča postavitev tovarn z nevarnimi snovmi na priobalnih zemljiščih
Dosedanji zakon o vodah je na priobalnem pasu dopuščal gradnjo objektov v javni in zasebni rabi, zaradi česar so bile na priobalnih zemljiščih zgrajene zasebne vile in celo industrijski obrati. Slika prikazuje tovarno z nevarnimi snovmi, ki je bila zakonito postavljena po prejšnjem zakonu o vodah. Po sprejetih spremembah, to ne bo več dovoljeno.
Glede na to, da novi zakon pogojno dovoljuje zgolj objekte v javni rabi in to zgolj pod pogojem, da se predhodno pridobi ustrezno vodno soglasje s strani Direkcije za vode, to predstavlja pomembno korist pri varovanju vode.
Spremembe ne prinašajo privatizacije vode
Spremembe zakona postavljajo strožje pogoje kot dosedanja ureditev, saj v celoti prepovedujejo objekte v zasebni rabi. Namen zakona je predvsem razbremenitev in debirokratizacija slovenskih občin, ki bodo odslej lažje urejale vodotoke in priobalna zemljišča ter jih tako namenila za rekreacijo svojih občanov.
Nov zakon o vodah za vsak poseg na priobalnih zemljiščih zahteva tudi vodno soglasje, ki ga podeljuje Direkcija RS za vode. Vodno soglasje se lahko izda le, če:
- ne gre za poseg v nasprotju s pogoji in omejitvami za izvajanje dejavnosti in posegov v prostor na območjih, ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane erozije celinskih voda in morja,
- se s tem ne povečuje poplavne ali erozijske nevarnosti ali ogroženosti,
- se s tem ne poslabšuje stanje voda,
- je omogočeno izvajanje javnih služb,
- ne omejuje obstoječe posebne rabe voda in
- to ni v nasprotju s cilji upravljanja z vodami.
Referendum je za slovenske vode škodljiv
Po besedah ministra Vizjaka je referendum škodljiv za slovenske vode, davkoplačevalce in ljudi. Namen zakona o vodah je namreč nasprotje tega, kar ministru očitajo pobudniki tokratnega referenduma. “Z zakonom želimo dodatno obvarovati pitno vodo, priobalni pas in biotsko raznovrstnost.” Referendum je škodljiv, ker bi zavrnitev sprememb ohranila predhodno ureditev, ki med drugim na priobalnem pasu omogoča tudi postavitev industrijskih objektov (kot na sliki spodaj).
Zavrnitev sprememb bi pomenila poplavno ogroženost velikega dela državljanov
S tem bi se ohranila tudi bivša ureditev, ki omogoča postavitev objektov v zasebni rabi in s tem privatizacijo vode. Občinam bi se ponovno otežilo urejanje priobalnih zemljišč in postavitev prepotrebne javne infrastrukture. Z referendumom in zavrnitvijo sprememb, ki jih je predlagalo Ministrstvo za okolje in prostor, bi se blokiralo tudi 17 milijonov EUR, ki jih zakon namenja prepotrebnemu vzdrževanju vodotokov in zagotavljanju poplavne varnosti, kar bi pomenilo, da bo še naprej velik del državljanov poplavno ogrožen.
Nina Žoher/Nova24TV
