Z nedavno zimsko ujmo, ki je zaobjela Slovenijo ter pobelila celotno državo, bi se lahko naivno vprašali, kje je tako opevano globalno segrevanje? To ob prelomu tisočletja skovano oznako je v zadnjih letih zamenjala oznaka “podnebne spremembe“, ki naj bi bolje zaobjela klimatske spremembe na našem planetu. Pod to oznako podnebnih sprememb pa bi lahko prišteli tudi ohlajanje Antarktike, katerega strokovnjaki beležijo že zadnjih 20 let.
Globalno segrevanje in aktivnost Sonca
Leta 2006 je propadli demokratski predsedniški kandidat Al Gore predstavil film Neprijetna resnica, v katerem je neposredno obtožil človeštvo, kot edinega krivca za segrevanje planeta. Izpostavil je, da se po prelomu tisočletja soočamo z najvišjimi temperaturami v zgodovini človeštva, pri tem pa spregledal pomemben element in sicer aktivnost Sonca. Ravno ta aktivnost, ki niha v 11 letnih ciklusih je zaradi povišane aktivnosti Sonca od sredine 80. let 20. stoletja močno vplivala na statistične številke, ki jih je Al Gore predstavil za podporo teoriji globalnega segrevanja v svoji obtožbi človeštva.
Al Gore je ob predstavitvi filma leta 2006 tudi napovedal, da v roku 10. let vrh Kilimandžara ne bo več videl snega. Vendar pa je vrh te najznamenitejše afriške gore ravno letos, tri leta po njegovem apokaliptičnem scenariju zopet prekril sneg, kar je razvidno iz številnih slik na spletu ter tudi Googlovih satelitskih posnetkov iz letošnjega leta.
Ohlajanje Antarktike
Da je nekaj močno narobe s konspirativno teorijo o izključni človeški krivdi za globalno segrevanje, pa potrjujejo tudi uradne številke NASE. Ta je potrdila, da se Antarktika v povprečju ohlaja za 1 °C na desetletje, ob enem pa se tudi povečuje ledena obloga na nekaterih delih tega kontinenta. Razlog za to dogajanje strokovnjaki vidijo v lokalni mikroklimi, ki kljubuje globalnim klimatskim spremembam in tako poziva širšo javnost ter strokovnjake k ponovnemu premisleku definicije klimatskih sprememb. Na sliki je razvidno, da se je kljub topljenju ledu na kontinentu od leta 1981 do 2010, ta samo preoblikoval in na nekaterih delih celo razširil, kjer roza barva predstavlja ledene ploskve iz leta 1981, bela podlaga pa stanje ledu leta 2010.
Mnogi strokovnjaki so potrdili, da lahko hitro topljenje ledenikov na obeh polih, kar so zagovorniki globalnega segrevanja uporabljali za potrditev svojih argumentov, tudi pripišemo delovanju podvodnih vulkanov in spremembam oceanskih tokov, ki s seboj nosijo toplejše tokove.
Ne moremo zanikati človeškega vpliva na podnebne spremembe
Ne glede na nove ugotovitve, pa ne gre zanikati vplivov človeštva na globalne podnebne spremembe. Eden izmed največjih dejavnikov, ki še vedno vplivajo na vse bolj katastrofalne vremenske razmere po svetu, je vsekakor toplogredni plin CO2, ki v atmosfero Zemlje lovi pline, ki spodbujajo nastanek tople grede na našem planetu. Ravno CO2 človeštvo še vedno pridno spušča v ozračje in si posledično koplje svoj grob na tem planetu.
Enaka zgodba je bila z ozonsko luknjo in CFC plini. Po odkritju njihovih škodljivih učinkov na ozonsko plast planeta, približno pol stoletja nazaj, smo uporabo teh plinov strogo omejili in prepovedali. Dobronamerni učinki človeštva so tako kmalu obrodili sadove, saj se je ozonska plast pričela obnavljati, NASA pa napoveduje njegovo okrevanje v manj kot desetletju.
Zdi se, da je bilo globalno segrevanje ob prelomu tisočletja zgolj priročen izgovor za uvedbo davkov in taks na izpust CO2 v ozračje. V Sloveniji te davke in dajatve plačuje vsak državljan ob plačilu položnice za električno energijo. Bolj malo pa je bilo dejansko narejeno za omejitev izpusta CO2 v ozračje, kot smo to storili pri CFC plinih in uspešno ustavili trend razkroja ozona.
Klimatske spremembe in spreminjanje povprečne temperature na Zemlji je bila stalnica skozi celotno zgodovino tega planeta. Tudi zadnja ledena doba, ki se je končala pred cca 10 tisoč leti, ni bila končana zaradi človeštva ali naše težke industrije, pač pa se je zaključila skladno z naravnim ciklusom planeta in Sonca.
Seveda pa vsaka taka drastična sprememba lahko močno, če ne kar katastrofalno vpliva na življenje človeka in njegovo okolje, ter njegove možnosti za preživetje. Zato bi bilo edino pravilno, da si človeštvo vzame k srcu starodavno modrost, da »Zemlje ne podedujemo od naših prednikov, pač pa si jo sposodimo od naših otrok« in tako s skupnimi močmi poskrbimo, da bomo našim zanamcem pustili planet vreden in sposoben zagotavljanja nadaljnjega življenja človeštvu.
Uredništvo
