Odgovor ministra Aleša Hojsa na očitke in interpelacijo

Stranke LMŠ, SD, Levica in SAB so 9. junija vložile interpelacijo zoper notranjega ministra Aleša Hojsa, in sicer zaradi kršitve ustavnih načel in teptanja človeškega dostojanstva, kar naj bi povzročil s tem, da je potrdil odločitev upravnega sodišča, ki je ugotovilo, da je prepoved Thompsonovega koncerta v Mariboru bila neutemeljena. Aleš Hojs je v DZ v odgovoru na interpelacijo odločno zavrnil očitke predlagateljev, da spodbuja ustaštvo ali da ga celo intimno podpira. Kot je minister za notranje zadeve zatrdil v svoji obrazložitvi odgovora na interpelacijo, ni podpisan pod noben dokument, ki bi dovoljeval nastop Marka Perkovića Thompsona v Mariboru. “Govorimo o koncertu, ki se nikoli ni zgodil in se tudi nikoli ne bo”, je dejal Hojs.

“Uvodoma pojasnjujem, da kot minister za notranje zadeve Aleš Hojs, kot tudi ministrstvo, ki ga vodim, nasprotujemo vsem vrstam spodbujanja k nasilju in sovražnemu govoru ter zagovarjamo spoštovanje ustavnega reda Republike Slovenije ter vseh temeljnih načel, pravic in svoboščin, ki izhajajo iz Ustave Republike Slovenije. Kot minister za notranje zadeve pri svojem delu povsem sledim svoji prisegi ob nastopu funkcije, in sicer pri svojem delu spoštujem ustavni red, se ravnam po svoji vesti in z vsemi svojimi močmi delujem za blaginjo Slovenije,” je v uvodu svojega odgovora na vloženo interpelacijo zapisal notranji minister Aleš Hojs.

In nadaljeval: “Svoji prisegi sledim tudi z utemeljevanjem odločbe Ministrstva za notranje zadeve, s katero je bilo v zadevi »Koncert hrvaškega glasbenika Marka Perkovića Thompsona« pritožbi organizatorja ugodeno, in s katero je bila odpravljena odločba Upravne enote Maribor. S tem pa nikakor ne poveličujem ustaštva oziroma se v tem delu v celoti strinjam s Policijo kot predlagateljem prepovedi koncerta in Upravno enoto Maribor, da je kakršnokoli poveličevanje ustaškega režima zavržno in nedopustno dejanje. Vendar predmet odločanja v konkretni zadevi ni bilo ugotavljanje, ali je ustaštvo zločin, saj gre za splošno priznano in dokazano zgodovinsko dejstvo, čemur nisem nikoli nasprotoval. Prav tako pa tudi ne podpiram oziroma obsojam javno spodbujanje sovraštva, nasilje ali nestrpnost tudi s strani drugih podobnih ekstremističnih režimov.“

V nadaljevanju svoje odgovora na interpelacijo, je Hojs obelodanil kako je poteklo odločanje v zadevi prepovedi koncerta hrvaškega pevca Marka Perkovića Thompsona. Šlo za namreč za javno prireditev, ki jo je organizator na podlagi Zakona o javnih zbiranjih (ZJZ) dolžan prijaviti pri pristojni policijski postaji. Policijska postaja Maribor je po prejemu prijave koncerta, zaradi razloga iz prvega odstavka 6. člena Zakona o javnih zbiranjih, Upravni enoti Maribor predlagala, da prireditev prepove.

V nadaljevanju je Hojs podrobno predstavil kronologijo dogodkov in navedel tudi odločitev Upravnega sodišča RS, ki je glede vsebine izpodbijane odločbe v sodbi med drugim navedlo, da nobena človekova pravica – tudi pravica do zbiranja, ni absolutna, da je omejena s pravicami drugih in v primerih, ki jih določata Ustava RS in EKČP, da ima zato država pravico prepovedati prireditev, vendar  pa mora pred končno odločitvijo opraviti presojo po načelu sorazmernosti med prepovedjo prireditve in posledicami, ki bi jih takšna prireditev lahko povzročila.

“Kot minister, pristojen za notranje zadeve, v celoti zavračam uvodni očitek predlagateljev interpelacije, da je bilo z odločbo Ministrstva za notranje zadeve, s katero je bila odpravljena odločba Upravne enote Maribor, poteptano dostojanstvo žrtev ustaškega režima, sorodnikov žrtev, sonarodnjakov in somišljenikov žrtev zločinskega ustaškega režima ter vseh pripadnikov slovenskega naroda, zavezanega antifašizmu, demokraciji in miru, svobodi in človekovim pravicam, ter da je bila z navedeno odločbo povzročena kršitev Ustave Republike Slovenije in njena ustavna načela, predvsem načelo spoštovanja človekovega dostojanstva, pravica do človekove telesne in duševne celovitosti, njegove zasebnosti osebnostnih pravic in da se je kršilo pravice do zaščite pred spodbijanjem k enakopravnosti in nestrpnosti ter da prepoved spodbujanja k nasilju in vojni,” je Hojs zaključil nekaj strani dolg pregled in razlago dogodkov v zvezi s to zadevo.

Hojs argumentirano zavrnil vrsto očitkov
V nadaljevanju se je odzval še na ostale očitke in jih zavrnil.  Razložil je razmerje med MNZ in policijo ter nanizal temeljne naloge teh organov. Poleg notranjega nadzora pa izvaja nadzor nad policijo tudi MNZ, in sicer na vseh področjih policijskega dela, ki so temeljnega pomena za uspešno in učinkovito izvajanje policijskih nalog  ter uporabo policijskih pooblastil, je zapisal Hojs. Očitek podpisnikov interpelacije je bil namreč tudi ta, da je minister objavil več tvitov, s katerimi je policiji javno sugeriral, kako naj postopa v določenih zadevah. Z namigovanji naj bi prekoračil svoja pooblastila. Hojs je navedel več argumentov, zaradi katerih očitki niso utemeljeni, med drugim je pripomnil tudi to, da tvitov ministra ne gre jemati kot poziv. Nadzor opravljajo uslužbenci DPDVN v okviru rednih, izrednih in ponovnih nadzorov (o izvedbi nadzora odloči minister s pisno odredbo). Namen teh nadzorov je celovita ocena zakonitosti policijskih postopkov, varstva človekovih pravic in dejanskega stanja na posameznem področju policijske dejavnosti, je tudi zapisal.

Primerjava aktivnosti ministrov v razmerju do policije

V zvezi z očitki glede menjave direktorja NPU  je Hojs poudaril, da je bil direktor NPU razrešen v skladu 49. členom ZODPol, za postopek njegovega imenovanja in razrešitve pa se uporabljajo določbe o imenovanju direktorja organa v sestavi iz zakona, ki ureja sistem javnih uslužbencev.

Očitki glede dodatnih pooblastil vojski
Glede dodatnih pooblastil vojski oziroma aktivacije 37. a člena Zakona o obrambi je pojasnil, da je Vlada RS 1. 4. 2020 sprejela Sklep o izvajanju izjemnih pooblastil Slovenske vojske (SV) pri širšem varovanju državne meje in ga posredovala v obravnavo Državnemu zboru RS.  Glede na trenutne razmere so izčrpane vse kapacitete policije za varovanje državne meje (vključno s premestitvami, napotitvami in uporabo pomožne policije), utemeljeno pa je pričakovati, da se bodo varnostne razmere na področju migracij slabšale. Zaradi učinkovitega preprečevanja nezakonitih migracij je zato treba pri zagotavljanju javne varnosti vključiti tudi druge institucije varnostnega sistema. Zaradi zagotavljanja javne varnosti in učinkovitega nadzora schengenske meje pripadniki Slovenske vojske že zdaj sodelujejo s policijo pri širšem varovanju državne meje, vendar zgolj sodelovanje po četrtem odstavku 37. člena Zakona o obrambi (ZObr) ne zadostuje več, je obrazložil Hojs. Glede splošnih očitkov o neustreznem odzivu na napade na policijo s strani samoorganiziranih političnih paravojaških enot, pa je poudaril, da iz teksta interpelacije ni mogel razbrati konkretnih očitkov, ki bi se nanašali nanj osebno.

Ilegalne migracije do 3.9.2020 (vir: Policija)

Kakršnokoli poveličevanja ustaštva je zavržno dejanje
Na koncu 17 strani dolge argumentacije, s katero je zavrnil vse očitke, ki so nanj leteli, je Aleš Hojs še zapisal, da je “kakršnokoli poveličevanje ustaštva zavržno dejanje in da so tovrstna dejanja na javni prireditvi nedopustna in prepovedana, vendar pa je bilo v konkretnem upravnem postopku, v katerem je bila ob upoštevanju sodbe Upravnega sodišča Republike Slovenije sprejeta odločitev, ki se v interpelaciji poudarja kot ključni razlog za vložitev interpelacije zoper mene, izkazano, da ni bil namen organizatorja organizirati koncert z namenom poveličevanja ustaštva in pozivanja k izvrševanju kaznivih dejanj oziroma z namenom motenja javnega reda in miru, niti z namenom kršenja drugih človekovih pravic in svoboščin ter človekovega dostojanstva.” 

Sara Bertoncelj/Nova24 TV