O lepotah Krasa tudi tuji mediji

Pohodniki na kraški planoti, foto: guardian

Tokrat so se je o izletniških lepotah kraške planote v Guardianu razpisal popotnik Nick Hunt, ki ga je na Kras pripeljal lov na burjo, po prihodu pa ga je očaralo tudi vse ostalo, kar kras ponuja v svojih nedrjih.

foto: guardian

»Trst je najmanj italijanski del Italije, na zemljevidu pa bolj spada na Balkan, kot na zahod.« začne svojo pripoved Nick in nadaljuje, da se z vzponom nad mesto pokaže nov svet, vonj ledu v zraku, apnenec, ki se razteza v Slovenijo in naprej ter zaplate sivega kamenja, ki z vrtačami nakazujejo na razvejan podzemni svet.

Burja, ki je bila njegov primaren vzrok za obisk, ga je seveda tudi najbolj pritegnila. Nick opiše burjo takole;

Burja je severni veter, ki se ustvarja vzdolž Jadranske obale, kjer gore tečejo vzporedno z morjem in kras je najbolj severni del, katerega se dotika. Ime prihaja od grškega boga severnega vetra, Boreasa. Besen starejši mož z ledeno brado in školjko v roki, ki nakazuje na zvok katerega ustvarja med prihodom iz severa. Povezan je bil z divjo necivilizirano regijo severno od meja stare Grčije. Burja, ki navadno piha v zimskih mesecih, je kljub razdejanju, katerega pušča za seboj, priljubljena med ljudmi, saj odnese vso umazanijo in sivino ter prinese svetlo modro nebo.

Kras je mejnik med zahodno Evropo in Balkanom, kjer prevladuje kmečka kultura. V mesecih burje so vasice tudi precej opustošene, saj prebivalci zaradi močnega vetra ostajajo doma, pregovorno pa ljudem burja tudi utrjuje značaj, saj lokalni prebivalci veljajo za trdožive.

Nick Hunt za Guardian, foto: guardian

Skupaj s Štanjelom se dotakne tudi zgodovine kraških vasi, katere se na okoliških hribih dvigajo nad lokalnimi gozdovi in skupaj z zvoniki cerkva štrlijo iz okoliške gozdnate pokrajine kot otoki v morju. Strnjene vasi pa vidi kot zaščito prebivalcev tako pred vetrom, kot roparji, ki so v 19. stoletju v času Habsburške monarhije ropali po pokrajini.

Nanj pa je vsekakor pustila vtis tudi lokalna kuhinja, s pršutom in malimi družinskimi gostilnami, kjer opisuje odlične juhe, domače enolončnice in domači kruh, skupaj z dobrim vinom.

Štanjel, foto: guardian

Čeprav domačini svoje kraje gledamo skozi sentimentalna očala navezanosti na dom in domače okolje, pa so turisti tisti, ki nam lahko odprejo pogled na naš domači kraj skozi druge oči in nam ga tako še približajo k srcu. Turizem je panoga, kjer destinacija in promocija pripeljeta gosta v okolje, vendar pa je potem od izkušnje odvisno, ali se bo gost vedno znova vračal v to okolje. Ta izkušnja pa je pogojena tako z lokalno ponudbo, kot z odprtostjo domačinov do gostov, kar pa Kras kljub svojemu slovesu trdoživosti vedno navduši obiskovalce s svojo toplino in prijaznostjo domačinov.

Sebastjan J