LJUBLJANA – Predsednik vlade, Janez Janša je zvečer nagovoril državljane in državljanke. Celoten nagovor premierja:
»Spoštovani,
Na današnji dan imamo v Sloveniji preko 1000 odkritih primerov okužbe s koronavirusom. Skoraj petina teh je med zaposlenimi v zdravstvu. V bolnišnici se zdravi 111 naših rojakov, 31 jih je na intenzivni negi. Doslej nam je umrlo že 36 sodržavljanov. V imenu vlade izrekam iskreno sožalje vsem njihovim najbližjim.
Krivulja širjenja virusa se ne vzpenja več strmo, je bolj vodoravna, vendar še ne pada. Skrbijo točkasti pojavi okužb po celi Sloveniji. To pomeni, da brez nadzora gibanja pozitivnih – ter dodatnega testiranja njihovih stikov – sedanjih omejitev gibanja ni mogoče skrčiti zgolj na nekaj območij. Omejitev gibanja na matično občino in upoštevanje tega ukrepa sta zato pretekli teden bistveno zmanjšala možnost novih okužb in izbruha novih žarišč. Hvala vsem za upoštevanje in razumevanje.
Razveseljuje dejstvo, da doslej nismo imeli nobenega večjega izbruha virusa v industriji. Hvala vsem podjetnikom in zaposlenim, ki ob upoštevanju zaščitnih ukrepov omogočate delovanje vsaj delu gospodarstva. Hvala šolnikom, staršem in učencem za dobre rezultate pri pouku na daljavo. Kmetom, prodajalkam in trgovcem za dobro oskrbo z živili. Upravnim delavcem za reševanje nujnih vlog. Našim poštarjem in logistom za dostave. Hišnikom, čistilkam in komunalnim delavcem za dodatno skrb pri higieni in zdravem okolju.
Vse pozitivne izkušnje omogočajo ministrstvu za zdravje in vladi proučevanje in načrtovanje nekaterih sprostitev omejitvenih režimov, ki se bodo lahko ob predhodni izpolnitvi nekaterih nujnih pogojev mogoče začele uveljavljati že od prihodnjega torka naprej.
Med drugim proučujemo možnost ponovnega postopnega zagona vseh tistih dejavnosti proizvodnje, storitev, trgovine in prometa, ki jih je mogoče opravljati ob upoštevanju zadostne medsebojne razdalje, razkuževanja rok ter uporabe zaščitnih mask.
Prav tako bo mogoče ob pogoju dodatnega umirjanja epidemije, razširjenemu testiranju na kritičnih točkah, kot so domovi za ostarele in boljšemu nadzoru okužb sčasoma sprostiti nekatere omejitve gibanja.
Ob tem se moramo zavedati neizpodbitnega dejstva, da je alternativa ohlapnega nadzora nad virom okužbe lahko zgolj drastično omejevanje stikov vseh. Ali obratno. Bolj natančno smo sposobni odkrivati, omejevati in nadzorovati vire okužb, manj omejitev je potrebnih za 99% vseh ostalih.
Zato ne pozivajmo v isti sapi na sprostitev omejevalnih ukrepov za vse ob hkratnem nasprotovanju celo predlogu za prostovoljni nadzor virov okužbe. Poskušajmo razumeti tudi dejstvo, da nekaterih ukrepov ne moremo sproščati tako hitro kot države, ki so na epidemijo reagirale dneve ali tedne pred nami, poleg tega pa so bile nanjo za razliko od nas tudi institucionalno pripravljene.
Vlada je skupaj z mnogimi strokovnjaki garala noč in dan, da bi prvi paket ukrepov za blaženje posledic epidemije pravočasno vložila v zakonodajni postopek. Da bi se vsa nujna izplačila najbolj obremenjenim in ostalim upravičenim lahko izplačala že ob rednih izplačilih v začetku aprila. Za vsa ta izplačila smo pravočasno preskrbeli dovolj denarja. Imeli smo zgotovila pristojnih za zakonodajno proceduro in podpis, da bo zakon ob vnaprejšnji odpovedi pravici do veta s strani Državnega sveta lahko uveljavljen že naslednji dan po objavi. Kasneje so si ob poplavi nasprotujočih pravnih mnenj premislili, zato danes, ker zakon še ne velja, prihaja do nepotrebnih zamud. Vendar zakon bo uveljavljen in izplačila bodo, prav tako poračuni za nazaj.
Državni zbor je danes zelo odgovorno sprejel tudi dva zelo pomembna akta. S spremembo poslovnika si je omogočil delo na daljavo, s spremembo Zakona o referendumu pa odpravil nejasnosti pri hitri uveljavitvi kriznih zakonov. S tem se odpira realna možnost, da drugi proti korona paket uveljavimo še pred koncem meseca.
Spoštovani,
epidemijo imamo v Sloveniji razglašeno od 13. marca letos. Mimogrede, Litva, ki je bistveno dlje od žarišča v Italiji, jo je razglasila že 28. februarja. Niste vedeli? Seveda ne, saj o tem v Sloveniji niso poročali. Tiste, ki smo pravočasno zahtevali ukrepe, pa so obtoževali, da sejemo paniko. Vendar neodgovorno, pravzaprav kriminalno dejanje spregleda in celo razširjanja nevarnosti ni bilo omejeno samo na Slovenijo. S koncertov in nogometnih spektaklov v Italiji in Španiji se je virus pospešeno razširil po celi Evropi in na deset tisoče ljudi je in še bo zaradi tega umrlo. Nekateri koncerti in nogometne tekme zaradi pohlepa po denarju niso bili odpovedani niti potem, ko je Svetovna zdravstvena organizacija z zamudo razglasila pandemijo. Na Švedskem npr., kjer so se dolgo posmehovali nevarnosti koronavirusa, imajo danes 10x več mrtvih na milijon prebivalcev kot Slovenija.
Posledice so drastične tudi na vseh drugih področjih. Evropa je bila neka tednov povsem blokirana. Notranje meje so praktično za potnike še vedno povsod zaprte. Evropska solidarnost, odvisna od institucij EU, v praksi ne obstaja. V vsem tem času od začetka epidemije od Evropske unije nismo dobili niti ene maske, niti enega kosa zaščitne opreme, niti enega pljučnega ventilatorja. Niti eno tako imenovano skupno evropsko naročilo še ni bilo zaključeno z eno samo dobavo. Zanesemo se lahko predvsem nase in prijatelje v regiji. Pri naročilih zaščitne opreme zaradi razpada trga, obilice koristolovcev in hitenja prihaja do različnih zapletov. Mnogim se lahko v prihodnje vnaprej izognemo tako, da vse ponudbe in pogodbe javno objavimo.
Bistveno bolje in hitreje kot ob zadnji finančni krizi je ukrepala Evropska centralna banka z razširitvijo možnosti zadolževanja ter Evropska komisija z razrahljanjem pravil državnih pomoči ter prerazporejanjem sredstev iz obstoječih EU fondov. Ključni instrument, t.i. korona obveznica, ki bi omogočil financiranje odprave posledic epidemije po zmerni ceni in brez neposrednega pritiska na javni dolg posameznih držav, pa žal še vedno nima zadostne podpore najbogatejših držav članic. Na tej točki se danes tehta prihodnost naše skupne valute evra in tudi prihodnost unije.
Prav zato se moramo še posebej zavedati, da bomo morali ves denar, ki si ga lahko sposodimo za blaženje epidemije, nekoč povrniti.
Tudi zato bomo naredili vse, kar je v naši moči:
Da v času epidemije ohranimo potenciale našega gospodarstva, s tem delovna mesta in preko tega vse vitalne elemente socialne države;
Da bomo v evropskem okviru dobili tak dolžniški inštrument, da bo breme mogoče razporediti na daljše obdobje, brez visokih obresti in brez hudih šokov za blaginjo Slovenije.
Vedeti moramo tudi, da se bodo po premagani epidemiji ponudile nove priložnosti. Tisti, ki bo iz te krize izšel z manj škode in več ohranjenimi ali celo prenovljenimi kapacitetami, bo močnejši, bolj konkurenčen in zato uspešnejši.
Kriza prinaša prevetritve tudi v naš zdravstveni sistem. Veliko dobrega, požrtvovalnega, izjemno kvalitetnega in inovativnega dela in rešitev v našem zdravstvu je postalo bistveno bolj vidno kot doslej. Hkrati pa je postalo še bolj jasno, da potrebujemo dodatne investicije v naš zdravstveni sistem, reformo plačnega dela, čiščenje korupcije iz dobaviteljskih verig in bistveno boljšo organizacijo.
Spoštovani,
naj bo čas, kolikor ga ima kdo več na razpolago v teh dneh brez imena, namenjen tudi premisleku o tem, kaj kot posameznik, družina, podjetje, skupnost, občina in Slovenija kot celota zmoremo v prihodnje narediti bolje, hitreje, bolj inovativno, z boljšo organizacijo, bolj prijazno do okolja in z večjo enotnostjo.
Hvala vsem za zrelost in korajžo. Zaenkrat nam gre zmerno dobro. Slovenija dokazuje tudi navzven, da znamo in zmoremo. Nadaljujmo po tej poti. Ostanite zdravi.«
