Ob letošnji 99. obletnici fašističnega pogroma nad slovensko skupnostjo v Trstu, v katerem je zagorel tudi Narodni dom, so predstavniki slovenske in italijanske vlade dosegli dogovor, po katerem bi bil formalno Narodni dom vrnjen slovenski tržaški skupnosti že prihodnje leto.
Tržaška univerza je že zagotovila 14 milijonov € za obnovo zgradbe na Via Università 7, kamor se bo v prihodnjih letih dokončno preselil Oddelek za prevajanje in tolmačenje, ki sedaj domuje v prostorih Narodnega doma in tako preprečuje dokončno predajo stavbe slovenski skupnosti.
Zgodovinska odgovornost ali zgolj bonbonček za slovensko podporo
Od leta 2001 je vrnitev stavbe veleval Zakon o zaščiti manjšin, vendar pa je bilo od takrat malo storjeno za vrnitev stavbe slovenski skupnosti. Kljub številnim pozivom slovenske politike o izpolnitvi zgodovinskih obveznosti, se stvari do letos niso premaknile. Čeprav uradno stališče, ki je vlado v Rimu spodbudilo h konkretnejšim premikom glede vrnitve stavbe ostaja neznanka, pa se pojavljajo ugibanja, da je bil vzrok slovenska podpora Italiji pri izvedbi EU projekta v letošnjem letu.
Zaradi izstopa Velike Britanije iz EU, je bila nujna selitev sedeža Evropske agencije za zdravila Marca letos. Za mesto sedeža agencije je seveda kandidiral tudi Milan, v iskanju slovenske podpore za projekt pa so se pojavili prvi premiki vračila Narodnega doma slovenski skupnosti.
Nekdanji italijanski zunanji minister Angelino Alfano je namreč Sloveniji v zameno za podporo pri milanskemu projektu, obljubil vračilo Narodnega doma slovenski skupnosti do leta 2020, ob 100. obletnici požiga stavbe. Čeprav je bila kasneje Agencija za zdravila prestavljena v Amsterdam, pa so politične obljube o vrnitvi ostale.
Vračilo zgolj formalno
Univerza v Trstu, trenutna lastnica stavbe se je po besedah rektorja Maurizia Fermeglia zavezala k vračilu stavbe slovenski skupnosti.
»Zakon od nas zahteva vračilo Narodnega doma slovenski skupnosti, vendar je poziv zgodovinske odgovornosti tega vračila glasnejši.« so odmevale njegove besede ob včerajšnji slovesni predaji dveh univerzitetnih prostorov nazaj slovenski skupnosti. »Danes smo prerezali trak ob vračilu dveh prostorov, vendar bo za dokončno vrnitev potrebna intervencija na višji ravni.« je svoj optimizem za dokončno ureditev problema zaključil rektor Fermeglia.
Prenos lastništva stavbe pa bi lahko še dodatno zavlekel proces dejanskega vračila. Furlanija-Julijska krajina je leta 1976 dobila lastniško pravico nad stavbo, katero je nato prenesla na Univerzo v Trstu. Vendar pod pogojem, da ta ne premika oddelka, ki je bil dodeljen v Narodni dom. Sedaj pa se pojavljajo ugibanja, ali bo potreben ponovni prenos lastništva na FJK. To bi utegnilo še dodatno zavleči proces, saj je deželni predsednik Massimiliano Fedriga znan po svojem trdem odnosu do slovenske skupnosti v Italiji ter tudi do Slovenije v zadnjih trenjih glede ilegalnih prehodov slovensko-italijanske meje.
Zavezo Lige, katere član je Fedriga, k vrnitvi Narodnega doma je Marca znova izpostavil svetnik Pierpaolo Roberti. Vendar pa je po oznanitvi rektorja glede namere Univerze v Trstu, svoje nestrinjanje z dejanjem že izrazil svetnik Claudio Giacomelli, ki je potrdil, da je »Sodelovanje med Slovenijo in Italijo nujno in zaželeno. Vendar je napaka postavljanje Italije v podrejen položaj. Sporno je sprejemati enostranske zgodovinske resnice ter vračati tisto, kar je bilo v veliki meri že povrnjeno. Tudi naši sosedje niso brez črnih madežev svojih dejanj v 20. stoletju. Toda predvsem je nesmiselno v letu 2019 zapravljati milijone €, katere Trst nujno potrebuje, za kompenzacijo dogodkov izpred 100. let.«
Uredništvo
