Danes obeležujemo Svetovni dan preprečevanja samomora. Slovenija se po številu samomorov uvršča v sam vrh držav EU.
Žal v Sloveniji o tej družbeni problematiki vse premalo govorimo javno in glasno, čeprav obup in brezizhodnost letno vzameta kar 4-krat več življenj, kot jih ugasne na slovenskih cestah.
Pomembne le ceste in višje prometne kazni
Konec Junija letošnjega leta je vlada Marjana Šarca spremenila Zakon o pravilih cestnega prometa.
Ta določa nove, višje kazni za voznike z namenom “večanja varnosti v cestnem prometu”. Če se ozremo po statistiki vzrokov smrti v Sloveniji, pa se hitro izkaže, da je bila sprememba zakona le kozmetični popravek za stiskanje še več denarja iz Slovenk in Slovencev.
Nihče izmed vladajočih politikov si namreč ne upa spregovoriti o dejanskem morilcu v Sloveniji. Tudi ostali, med njimi pristojne državne agencije pa to temno družbeno tematiko odrinjajo na rob in jo umikajo iz javnega pogovora. Kot, da jim sploh ni mar za življenja najbolj ranljivih Slovenk in Slovencev.
Številke so jasne in glasne
V lanskem letu je na cestah življenje izgubilo 61 oseb. Prav tako si je v lanskem letu življenje vzelo 353 oseb, od tega 274 moških in 79 žensk. Pa vendar se v medijih, v javnosti in v politiki govori le o prvi skupini ugaslih življenj. Druga skupina, kjer je smrtnost že zadnjih 10 let kar 4-krat višja od tistih na cestah, pa je zaradi tabuja in stigme vedno znova odrinjena na rob.
Še več, politiki, tudi vlada Marjana Šarca, svojo pozornost z dopolnjevanjem zakonodaje in višanjem prometnih kazni z vsako spremembo zakona namenja samo žrtvam na cestah. Višje kazni, poleg seveda “večanja varnosti v cestnem prometu”, zaradi manjših prekrškarjev prinašajo v proračun precej več denarja, kot pa bi ga državna akcija za preprečevanje samomorilnosti med Slovenkami in Slovenci. Saj bi taka akcija finančna sredstva iz proračuna celo odnašala.
Za vse, ki ste se znašli v življenjski stiski
V teh težkih trenutkih niste sami. Če se vam zazdi, da vaše stiske ne morete zaupati nikomur izmed vaših bližnjih, zaradi strahu pred obsodbo ali stigmo, se obrnite na pomoč k tistim, ki vam bodo znali pomagati. Vam svetovati, ali le biti z vami v težkih trenutkih, anonimno in zaupno.
Včasih lahko že prijazen pogovor in topla beseda odpreta nove poti, ki vam bodo vlile novo upanje in voljo do življenja.
112 – Center za obveščanje (za takojšnjo nujno pomoč)
116 123 – Zaupni telefon Samarijan in Sopotnik (24h/dan)
116 111 – TOM – telefon za otroke in mladostnike (vsak dan med 12. in 20. uro)
01 520 99 00 – Klic v duševni stiski (vsak dan med 19. in 7. uro zjutraj)
031 233 211 – Ženska svetovalnica – krizni center (24h/dan)
Uredništvo
