Dizel in bencin bosta od jutri spet dražja. Vlada je danes namreč odločala o novih cenah goriva in jih – po pričakovanjih – spet dvignila. Dizelsko gorivo bo tako dražje za osem centov, NMB-95 pa za šest centov dražje kot v preteklem 14-dnevnem obdobju.
Najvišja dovoljena drobnoprodajna cena kurilnega olja bo znašala 1,367 evra na liter, kar je skoraj za 8 centov dražje, kot v preteklem 14-dnevnem obdobju. “Vem, da marsikdo živi v stiski in se sprašuje, ali bomo imeli to zimo dovolj energentov. Ne le, da jih bo dovolj in da so cene za ključne energente regulirane že danes in da se ne morejo zviševati – cene so znane, danes so bile nižje kot avgusta, popolnoma so sprejemljive za prebivalstvo in takšne bodo ostale vso zimo,” pa po drugi strani tolaži premier Robert Golob.
Od polnoči bodo veljale nove cene naftnih derivatov, je Ministrstvo za gospodarski razvoj zapisalo v sporočilu za javnost. Najvišji dovoljeni drobnoprodajni ceni dizla in 95-oktanskega neosvinčenega motornega bencina (NMB-95) izven avtocestnega križa bosta v naslednjem 14-dnevnem obdobju, torej od jutri, 11. oktobra, do vključno ponedeljka, 24. oktobra 2022, znašali 1,684 evra za liter dizelskega goriva in 1,414 evra za liter NMB-95. Dizelsko gorivo bo tako dražje za osem centov, NMB-95 pa za šest centov dražje kot v preteklem 14-dnevnem obdobju. Najvišja dovoljena drobnoprodajna cena kurilnega olja bo znašala 1,367 evra na liter, kar skoraj za 8 centov dražje, kot v preteklem 14-dnevnem obdobju. Marže trgovcev so v skladu z vladno uredbo o oblikovanju cen naftnih derivatov izven območja avtocest in hitrih cest omejene in lahko znašajo največ 0,0983 evra za liter dizelskega goriva in 0,0994 evra za liter NMB-95 ter za kurilno olje največ 0,08 evra za liter.
Finance so podražitev kurilnega olja napovedale že pred dnevi, napovedali so ceno okoli 1,35 evra za liter – torej so podražitev nekoliko podcenjevali. “Na mediteranskih trgih se v zadnjih dveh tednih cena kurilnega olja giblje podobno kot nafta na globalnih trgih. Ob rasti tečajev pričakujemo, da se bo v torek mesec in pol trajajoč niz upadanja regulirane cene kurilnega olja končal. Zasluge za zvišanje cen ima tudi šibkejši evro,” so pojasnili ter opozorili, naj bodo potrošniki pri naročilu pozorni na podatek, katera cena je relevantna za plačilo – tista v času naročila, ali dobave. Po ocenah analitikov britanskega Capital Economicsa je za pričakovati, da bo cena nafte ob koncu leta znašala okoli 100 dolarjev za sod – torej še okoli tri dolarje več. Obeti za leti 2023 in 2024 so po besedah premierja Roberta Goloba izredno negotovi. “A odgovor na to je fleksibilnost in pripravljenost na hitro in odločno ukrepanje, kar bomo tudi storili,” je poudaril na današnji predstavitvi proračunskih dokumentov v DZ. Zagotovil je, da pozimi noben prebivalec ne bo ostal brez energentov, poroča STA.
Golob je povzel splošne makroekonomske številke in napovedi ter ocenil, da se z njimi na splošno ljudi nagovarja v negativnih tonih, česar pa sam noče. “Varčevanje je potrebno, a prihodnost ni tako črna, kot se prikazuje. Obstajajo rešitve, ki smo jih začrtali tudi na ravni EU in bodo čez 14 dni na mizi. Optimističen sem, da bo ta zima manj huda, kot se napoveduje, ker se je v Evropi našel konsenz, kako poseči na energetske trge in kako pomagati ljudem.” Vse javne ustanove in gospodarske subjekte, ki ne dobijo ponudbe za nakup električne energije za letos, je pozval, naj se obrnejo na ministrstvo za infrastrukturo, kjer imajo skupno rešitev za takšne primere. Tistim, ki nimajo sklenjenih pogodb za naslednje leto, pa priporoča, naj jih ne sklepajo do konca meseca, saj bodo na evropski ravni sprejete spremembe pravil energetskega trga, po katerih bodo cene energentov nižje in omejene.
Po Golobovih besedah se moramo zavedati zgodovinskosti trenutka, v katerem smo. Razmere so negotove zaradi covidne in energetske krize, ruske agresije v Ukrajini in zaradi ohlajanje kitajskega gospodarstva. “Lahko govorimo o splošni krizi,” je dejal. V načrtih je vlada izhajala iz temeljnega scenarija Urada RS za makroekonomske analize in razvoj, a ob tem upoštevala možnosti, da se stvari lahko poslabšajo. Primanjkljaj za leto 2023 je predviden v višini 5,2 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP). “A precejšen del predstavljajo rezerve, ki smo jih oblikovali načrtno, saj smo načrtovali konservativno,” je pojasnil premier. Rezerva za pomoč zaradi draginje je postavljena v višini 1,2 milijarde evrov, večina za gospodarstvo. “Če jih bomo potrebovali, lahko ukrepamo na pravi način,” je zatrdil.
Vir: nova24tv.si, Sara Kovač
