KOPER – Pogovarjali smo se s 37-letnim kmetovalcem Gregorjem Ratošo iz Kopra. S kmetijstvom se ukvarja od nekdaj. Staršem je že kot deček pomagal obirati oljke pa grozdje in delal vse, kar sodi zraven. Kmetijo od staršev je kot mladi prevzemnik prevzel leta 2015, ukvarja se z vinogradništvom, oljkarstvom in zelenjadarstvom. Kolegi in kupci mu zaupajo, izvemo. Za pogovor s kmetovalcem z velikimi načrti smo se odločili tudi zato, ker je Ratoša eden od devetih kandidatov za člana sveta koprske območne enote Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije (KGZS) ki je zabeležila dvajset let delovanja, letošnje volitve pa bodo šeste po vrsti.
“Grozdje prodajam podjetju Vinakoper, doma pridelujemo nekaj vina za domačo porabo, pa ekstra deviško oljčno olje, mlad fižol in mlad česen,” nam pove in doda, da upa, da bo v prihodnosti v večjem obsegu prideloval tudi ostalo zelenjavo na primer mlad fižol, radič in namizne oljke.
Kako ocenjuje razmere v slovenskem kmetijstvu? “Slovenija je v primerjavi z državami evropske unije dežela malih kmetij. Zgodbe o uspehu pa bodo lahko pisale tiste kmetije, ki bodo znale izkoristiti kakovost pridelkov v kombinaciji s prodajo na kmetiji, torej s pestro ponudbo lokalnih izdelkov,” razmišlja Ratoša.
Poudari, da je problematika slovenskega kmetovanja povezana tudi z velikimi dajatvami: “Na področju malih kmetij je treba omogočiti preživetje le-teh s pravičnejšim sistemom za socialno varnost samih kmetov. Denimo z davčnimi olajšavami na področju dopolnilnih dejavnosti in s spodbujanjem ohranjanja naravnega okolja. Tako, da bo mogoče turiste privabiti na kmetijo z dodatno ponudbo. Denimo s sprehajalnimi potmi, z bazeni, s podzemnimi kletmi, pa z malimi živalmi za otroke in na tak način najmlajšim približati svet kmetijstva, pa z obiski bližnjih kulturnih ustanov, kot so muzeji, cerkve in tako dalje,” je dejal Ratoša. Poleg tega je ohranjanje okolja in lokalnih sort sadja in zelenjave bistveno za male kmete, saj pripomore k radovednosti novih doživetij na kmetiji, je prepričan Ratoša.
Meni, da je treba negovati vse stare vrste sadja, recimo grozdje in jablane, pa tudi stare oljke, ki so bolj odporne na sušo, škodljivce oziroma bolezni. Na tak način bi se približali ekološkemu kmetijstvu in občutno zmanjšali uporabo fitofarmacevtskih sredstev. Pripravkov, ki se v kmetijstvu uporabljajo za varstvo rastlin in pridelkov pred škodljivci, povzročitelji bolezni in plevelom. Toda njihove učinkovine vsebujejo snovi, ki imajo lahko nevarne lastnosti, zaradi varovanja zdravja ljudi in okolja pa je treba njihovo uporabo, kar se da, omejiti.
Na vprašanje, zakaj se je odločil kandidirati za člana sveta KGZS Koper, pove, da je prepričan, da je poleg opozarjanja na problematiko propadanja kmetij, potrebna tudi sprememba zakonodaje v korist slovenskega kmeta. “Tako, da bo lahko živel, ne pa samo preživel, tudi po upokojitvi,” pojasnjuje Ratoša.
“V primeru moje izvolitve se bom zavzemal za boljše ovrednotenje slovenske hrane s pravičnejšo odkupno ceno kmetijskih pridelkov, z omejitvijo škode, ki jo povzroča divjad na kmetijskih in gozdnih površinah ter za boljšo povezavo med kmetom in kupcem,” sklene koprski kmetovalec.
Uredništvo
