Janša: Pranje iranskega denarja v NLB predstavlja največji kriminal mednarodnih razsežnostih v zgodovini države

Fotografije: Zaslonski posnetki

Premierju Janezu Janši so danes v okviru 28. redne seje postavljali poslanska vprašanja, na zahtevo poslanca Levice Mateja Tašnerja Vatovca pa je bila opravljena tudi razprava okrog mafijskega upravljanja države in korupcije, ki ga ta pripisuje kar SDS. Premier je uvodoma pojasnil, da ima mafijsko upravljanje z državo v Sloveniji zelo globoke korenine in danes predstavlja enega od osrednjih problemov slovenskih ljudi, zaradi katerih so plače in pokojnine bistveno nižje, ker se še vedno preveč pokrade.

 

Ker je bilo rečeno, da se je od takrat, ko se je ta mafijska oblast povzpela v vlado, v Slovenija šlo za korupcijo 3,5 milijarde denarja, je Janez Janša zatrdil, da sam tako hude samokritike še ni slišal. Ta podatek je namreč iz leta 2016. “Raziskave Raziskovalnega centra evropskega parlamenta iz leta 2016 ugotavlja, da je strošek korupcije na ravni Evropske unije nekje med 180 in 990 milijardami evrov. Ker je BDP Slovenije 0,35 BDP EU, lahko sklepamo, da je strošek korupcije v Sloveniji 3,5 milijarde evrov. To je izračunano iz ocene za Evropo. Kolikor vem, je bila takrat na oblasti levica ali je bila vsaj v naskoku. Pa tudi ostale stranke, ki so izglasovale to razpravo,” je izpostavil premier in se zahvalil za samokritiko, ta je namreč precej redka.

Premier Janez Janša. FOTO: Vlada RS

V primeru TEŠ 6 ni nobenega resnega sodnega epiloga niti postopka proti tistim, ki so zadevo peljali v ozadju
Vest, da je podjetje, ki je investiralo in gradilo TEŠ, priznalo korupcijo, in na podlagi postopka, ki so ga dokončali v tej vladi, plačalo 240 milijonov penalov, je izginila iz slovenskih medijev v enem dnevu, je spomnil Janša. “Vsi vemo, da je bil to projekt ponosnih naslednikov zveze komunistov. Torej dokazana korupcija, ne pa to, kar se danes govori o nabavah respiratorjev (nekaj tisočih evrov) itd. In kje so sodnik postopki? Sodi se le posameznim izvajalcem. Verjetno na sodišču, ki je v isti stavbi kot Socialni demokrati v Velenju. Če poznate kak sedež sodišča v Sloveniji na istem naslovu, kot je SDS, potem mi ga pokažite. V Velenju ste pa kar sosednje,” je bil kritičen. Dejstvo je namreč, da je v primeru TEŠ 6 ni še bilo nobenega resnega sodnega epiloga niti postopka proti tistim, ki so zadevo peljali v ozadju. Le nekaj izvajalcev se namreč premetava po sodiščih. “Vse dokler jih najbrž ne bodo oprostili, ker preveč vedo”.

Kar se tiče kadrovanja, je Janša dejal, da se vsi spominjamo znamenitega ključka USB generalnega sekretarja SD po volitvah, ko je mahal: tukaj so imena, s katerimi bomo zamenjali vse, ki niso naši. “Ta ista stranka sedaj očita drugim politično kadrovanje,” je bil kritičen premier in dodal, da je med drugim glede ekonomista J. P. Damijana, ki so ga KUL-ovci predlagali za mandatarja, prebral, da je lani podpisal raziskovalno-svetovalno pogodbo z Genom. “Verjamem, da KPK ne bo odprla nepravilnosti, tako kot jih ni v primeru Tomaža Veslu pri njegovih popoldanskih dejavnostih. Gre pač za prvorazredne. Toliko o mafijski državi danes.”

Spomnil na čas, ko je bil ustavni zakon spremenjen le v nekaj urah
V nadaljevanju je Janša spregovoril o koreninah mafijskega upravljanja z državo. Spomnil je, da je 25. junija leta 1991 slovenska Skupščina sprejela ustavni zakon za izvedbo Temeljne listine o samostojnosti in neodvisnosti RS. Izpostavil je, da je v 11. členu tudi 2. odstavek, kjer je pisalo: Republika Slovenija bo prevzela ustrezen delež tistih državnih dolgov SFRJ, katerih neposredni koristnik ni ugotovljiv. “To so tako imenovani nelocirani dolgovi. 27. julija 1994 je bila sprejeta sprememba tega ustavnega zakona na seji, ki je bila sklicana isti dan, vrata parlamenta so bila zaklenjena. Nobenega poslanca niso spustili ven. Akt je bil objavljen še isti dan v Uradnem listu RS.” Povedal je, da čeprav so imeli sami štiri poslance, so opozorili na to, da je bilo v zakon zapisano tudi, da bo delež dolga iz drugega odstavka 11. člena tega ustavnega zakona prevzela RS v skladu z določbami sporazuma z novimi komercialnimi bankami in bilateralnimi sporazumi članic Pariškega kluba. S tem zakonom se je izbrisalo, spremenilo 2. odstavek 11. člena,” je spomnil.

Oba člena, ki sta bila spremenjena, sta imela po Janševih Janše velike posledice za slovenske davkoplačevalce, s tem si je takrat prisvojilo najvišji državni organ na ta način, da se ga je ugrabilo. “Poslanci so dobili gradivo na mizo, rečeno jim je bilo, da bo Slovenija bankrotirala, če se ne znebimo dolgov nekdanjih podružnic. To morate sprejeti.” Pod tem pritiskom se je po Janševih besedah glasovalo. Pravi, da še danes ne ve, kdo je glasoval za in kdo proti. “V nekaj urah je bil ustavni zakon spremenjen.” Potem ko so glasno opozarjali v zvezi s tem, se je zgodila Depala vas.

FOTO: Zaslonski posnetek

Pranje iranskega denarja v NLB predstavlja največji kriminal mednarodnih razsežnostih v zgodovini države
Največji kriminal mednarodnih razsežnostih v zgodovini slovenske države, to je pranje iranskega denarja v NLB, se je po besedah Janše zgodil v času vladavine ponosnih naslednikov. Ni šlo za 800 milijonov, zadnji podatki kažejo, da je bilo v NLB opranih 1 milijarda 800 milijonov dolarjev. Denar iz afere #IrangateNLB je šel na več kot 70 tisoč različnih računov, nekateri so se glasili na ime Miki Miška in Jaka Racman. To je šlo čez vse nadzore mafijskega upravljanja z državo. Ali je bil kdo obsojen, morda obtožen? Ne!,” je bil jasen. Janša pravi, da ko včasih sam evropskim kolegom razlaga o #IranNLBgate, ne verjamejo, da je to možno. “Ne verjamejo, da DZ soglasno sprejme poročilo preiskovalne komisije, kjer so vsi podatki o pranju iranskega denarja, pa se ne zgodi nič,” je izpostavil. 

Janša pravi, da imamo v Slovenijo zelo veliko tožilcev, sodnikov in kriminalistov na glavo prebivalca, ampak ko gre za velike korupcijske zadeve, kjer so vključeni vzporedni mehanizmi globoke države, vsa ta množica ne dela nič. “Odvisni mediji pri diplomi poslanca Simonoviča gledajo vsako vejico, podpis, besedo. Ko se pojavi dvom v diplomo vrhovnega sodnika, odvisni mediji ničesar o tem. Vrhovno sodišče celo zapiše, da bo sodnik sprožil postopek in da bo iztoženo nakazal v dobrodelne namene,” je bil med drugim kritičen.

Premier Janša je danes odgovarjal na nekaj poslanskih vprašanj, med drugim na vprašanje Andreja Rajha okrog rekordne rasti cen energentov. “Zadnja dva meseca, odkar traja ogrevalna sezona, ne mine dan v Državnem zboru RS, ko o tem ne bi razpravljali. Na svetovnem trgu in v Sloveniji rastejo cene praktično vseh energentov, od zemeljskega plina do električne energije, kurilnega olja, premoga, posledično tudi emisijskih kuponov. To vpliva na stroške ogrevanja, kar je velik in pereč problem. Ogroženo tudi gospodarstvo, ne samo gospodinjstva,” je navedel.

FOTO: Zaslonski posnetek

Podobne rasti cen, ko je šlo za naftne derivate in za cene zemeljskega plina, smo imeli nazadnje jeseni leta 2018
Janša je v odgovoru uvodoma poudaril, da morajo imeti vsi ukrepi, ki so lahko učinkoviti, v času, ko se sprejemajo, odgovore na nekatera ključna vprašanja. “Eno od teh vprašanj je, koliko časa lahko takšna situacija traja. To je pač dilema in okoliščina, okrog katere bo razpravljal tudi Evropski svet v četrtek. V zadnjih dneh smo dobili poročila obeh evropskih energetskih regulatorjev.” Premier je poudaril, da je glede tega temeljnega vprašanja ocena, da lahko to stanje z različnimi nihanji traja do marca oziroma aprila.  Potem pa se bo stanje na energetskih trgih glede ponudbe, povpraševanje in pritiska na cene umirilo. “Podobne rasti cen, ko je šlo za naftne derivate, temu pa sledijo cene zemeljskega plina, smo imeli nazadnje jeseni leta 2018. Cena sodčka surove nafte je bil takrat še višja kot danes, maloprodajne cene so bile še višje, čeprav so bile regulirane, pa takratna vlada ni sprejemala nobenih ukrepov. Podobna situacija je bila tudi sedem let pred tem. To se v ciklih ponavlja,” je spomnil premier.

Janša je povedal, da je iz ocene evropskih regulatorjev razvidno, da ne gre za neko trajno zadevo, ki bi nas spremljala v prihodnja leta, ampak da je to nihanje na trgu, kjer se naj ne bi ukrepalo s spremembami tržnih mehanizmov. “To je širša slika. Iz tega poskusa pojasnitve odgovorov na nekatera ključna vprašanja na evropski ravni in Slovenija je vpeta v svetovni in tudi evropski energetski trg izhaja, da so sprejemljivi in v skladu s pravili skupnega evropskega trga ukrepi, ki so kratkoročni, s katerimi se naslavlja neposredne probleme, predvsem tiste, ki so najbolj prizadeti zaradi dviga cen.”

Janša je poudaril, da je ta vlada gledano z vidika obsežnosti ukrepov ali predlogov, ko gre za targetirano pomoč posameznikom, verjetno posegla po širini bolj kot katerakoli druga država. Prepričan je, da se to pozablja. “Takoj, ko je bilo jasno, da bo to stanje trajalo vsaj nekaj mesecev prek zime, je vlada v deseti koronski paket dodala draginjski dodatek za upokojence (za 300 tisoč upokojencev in druge šibke kategorije). Ta zakon imate že en mesec v Državnem zboru RS. Stal je v proceduri, ker se je zavlačevalo s sprejemanjem zakona o dolgotrajni oskrbi. Upam, da bo Državni zbor  RS ta zakon sprejel do konca tega leta, da bo možno v začetku prihodnjega leta draginjski dodatek izplačati več kot 300 tisoč tistim, ki so dodatnega denarja potrebni.” Kar se tiče podjetij, je povedal, da je skupina, ki jo je vlada ustanovila, predlagala preučitev možnosti spustitve davka na dodano vrednost iz višje na nižjo. V četrtek pa se bo vlada odločila, ali ta ukrep izvede.

Ivan Hršak iz DeSUSa je premierja povprašal, ali lahko pove, kateri ukrepi na področju starejših so bili uresničeni do sedaj in kaj lahko v prihodnje starejši še pričakujejo. Premier Janša je uvodoma spomnil, da so se v tem času pokojnine uskladile trikrat, dvakrat redno, enkrat pa izredno. Okrog morebitne izredne uskladitve v tem ali prihodnjem mesecu je premier povedal, da je ta predvidena v višini 3,5 odstotka. Kot pravi, doslej še ni dokončne odločitve glede posameznih kategorij. Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje je po Janševih besedah precej natančno izračunal, v kakšnih odstotkih bi se morale pokojnine izredno uskladiti po določeni kategoriji upokojencev, da bi se dejansko izenačil položaj vseh.

Zaradi epidemije covida-19 je bil po Janševih besedah dvakrat izplačan solidarnostni dodatek. Tudi v desetem protikoronskem paketu je predvideno izplačilo solidarnostnega dodatka za upokojence, prejemnike invalidskih nadomestil in poklicnih pokojnin v treh kategorijah v skupni višini skoraj 80 milijonov evrov. Prejemnikov bo več kot 300 tisoč, je poudaril. “Upamo, da bo zakon sprejet letos, da bodo ljudje čimprej dobili denar,” je poudaril.

Premier je še izpostavil, da je bil tako lani kot letos izplačan letni dodatek za upokojence. Enako je predvideno za naslednje leto, konkretneje v petih razredih v višini od 140 do 450 evrov, je napovedal po poročanju STA. V ta namen bo treba izplačati 169 milijonov evrov. “Nenazadnje je v zakonodajnem postopku predlog pokojninske novele s prvopodpisanim Jožefom Horvatom iz NSi, ki mu vlada ne nasprotuje,” je zatrdil in dodal, da predlog vsebuje veliko popravkov za kategorije upokojencev, ki so bile doslej pozabljene. “Finančni učinek za izvedbo predloga je približno 15 milijonov evrov,” je poudaril in spomnil na investicije v institucionalno varstvo starejših. “Teh je bilo več kot prej v 15 letih,” je izpostavil.

Nina Žoher/Nova24TV