Tako predsednik republike Borut Pahor kot premier Janez Janša sta po spominski maši v Kočevskem Rogu izpostavila pomen enotnosti v obdobju osamosvajanja kot koraka na poti k narodni spravi. Predsednik vlade Janša še dodaja, da bomo spravo dosegli v prihodnosti, a kmalu še ne, saj se še vedno najdejo posamezniki, ki grozijo s smrtjo.
Predsednik vlade Janez Janša je izpostavil dogodke, ko je bilo naročena morija, ki se je zgodila na tem mestu, kjer se je znašel tudi njegov oče. Kot je izpostavil premier, pa je bil odpor proti kateremukoli zlu legitimen. “Zato spoštujemo vse, ki so se borili proti fašizmu, nacionalsocializmu in komunizmu. Vsi, ki so umrli v ali zaradi tega odpora, imajo pravico do imena in spomina, zaslužijo si dostojen grob in naše spoštovanje. Samo to je lahko trajna osnova narodne sprave Slovencev.”
Druga, povojna generacija, ki jo tukaj na svojevrsten način poosebljava s predsednikom Borutom Pahorjem, je leta 1991 kljub vsem mogočim slabim napovedim in obetom dosegla slovensko državo, ne da bi bila v tem neverjetnem, čudežnem podvigu naroda prelita bratovska kri,” je povedal Janša.
Zato imamo pravico, da vse brez razlik pokopljemo v označenih grobovih,” je povedal Janša. Da se vrnemo med civilizirane narode. Da vse umrle sprejmemo med naše občestvo in da postanemo celota. Da sovraštvu odrečemo domovinsko pravico ter se usmerimo v temeljni cilj naše ustavne himne, ki pravi: edinost, sreča, sprava, – naj spet k nam nazaj se vrnejo.”
Ne želimo pozabiti, a gledamo naprej
Predsednik republike Borut Pahor je v nagovoru spomnil na spravno mašo, ki je v Kočevskem rogu potekala pred 30 leti. Občutki glede slovesnosti, na kateri sta spregovorila tedanji ljubljanski nadškof Alojzij Šuštar in predsednik predsedstva Milan Kučan, se razhajajo še danes.
Foto: STA
A po Pahorjevi oceni je kljub vsemu šlo za pomemben dogodek za slovenski narodom, ki je kasneje pozvala k plebiscitu o samostojnosti in neodvisnosti Slovenije k enotnosti naroda v tedanjih prelomnih trenutkih in je dokazala, da Slovenci zmoremo enotnost.
“Zato smo tukaj. Ne želimo pozabiti, a gledamo naprej. Ljudje bomo vedno živeli z različnimi prepričanji, nazori, idejami; v tem se bomo gotovo razlikovali in to je naravno. Toda to, kar nas lahko zbliža tudi ob zelo različnih nazorih, je pogled na bolečino našega bližnjega. Ne smemo hoditi brezbrižno mimo tuje bolečine,” je povedal predsednik Pahor.
Kjer se konča sprava, se prične trpljenje
Pahor je še izpostavil, da sta odpuščanje in sprava najprej globoko intimna vzgiba in stvar slehernega posameznika. Po njegovih besedah je med nami več tistega, kar nas povezuje, kot razlikuje in si moramo med seboj pomagati, saj če se sprava konča, se prične trpljenje, vloga države pa je, da popravlja krivice in ne ustvarja novih.
Foto: STA
“Narod konstituirajo skupni spomini. Smo, kakršni smo zaradi naših spominov. Ni potrebno, da imamo nanje enoten, enak, isti pogled, potrebno pa je, da vemo, da so naši skupni spomini to, kar smo mi. Da stojimo na ramenih naših spominov, je povedal Pahor in dodal, da “preteklosti ne moremo spreminjati, lahko pa spreminjamo prihodnost. Naj bo za prihodnost navdih vse tisto iz naše slavne preteklosti, kar nas je plemenitilo, tako ljudi kot ves narod. Za prihodnost pa naj nam bo opomin vse tisto iz tragične preteklosti, kar nam je jemalo dostojanstvo kot ljudem in kot narodu.”
Vir: Nova24TV/Sara Kovač
