“Lani smo verjeli, da je pred nami zadnja zima, v kateri bo covid predstavljal resen problem,” je v oddaji Kdo vam laže? z voditeljem Borisom Tomašičem uvodoma poudaril premier Janez Janša in dodal, da so se žal ta pričakovanja izkazala za neutemeljena. “Ne zato, ker v tem času ne bi prišli do učinkovitih sredstev za boj proti covidu, ampak zato, ker jih očitno nismo sposobni uporabiti do mere, do katere jih lahko in do katere so učinkovita. Ne predstavljajo namreč stoodstotne prepreke za to, da nihče ne bi zbolel ali umrl. Nudijo pa 70- ali 80-odstotno možnost, da vsaj resno ne zbolimo in ne obremenimo kapacitet zdravstvenega sistema,” je poudaril in dodal, da se na ta način omogoča normalno življenje.
Ker pa je precepljenost pri nas prenizka, covid po besedah Janeza Janše še vedno predstavlja problem. “Po posledicah je na srečo manjši, kot je bil lansko leto, saj imamo v domovih za starejše visoko precepljenost. Imamo pa kljub temu zdravstvene kapacitete, ki so bistveno bolj zasedene kot v državah, kjer so ljudje uporabili možnost zaščite pred boleznijo,” je izpostavil.
Janša je v nadaljevanju pogovora spomnil, da je vlada v štirih mesecih kljub epidemiji obiskala osem statističnih regij. Rešili so na tisoče konkretnih odprtih vprašanj, ki jih sicer ne bi, če ne bi šli na teren, saj se šele tam vidi, kaj dejansko je odprto in kako se dajo stvari rešiti.
“Mediji so tudi zato, da poročajo o problemih. Niso pa zato, da poročajo samo o problemih, še manj pa so za to, da probleme delajo.” Po Janševih besedah osrednji odvisni mediji v Sloveniji, ki imajo vpliv na javno mnenje, čutijo svoje poslanstvo v tem, da delajo probleme. “Nekateri mediji v Sloveniji so delali probleme v času epidemije, delajo jih v času vodenja sveta Evropske unije, delajo jih marsikje, kjer bi morali pomagati pri reševanju, vsaj tako, da prikažejo obe plati,” je kritično izpostavil.
Česa takšnega, kot je pri nas, ni nikjer, poudarja premier. To je po njegovih besedah verjetno tudi glavni vzrok za to, da v nekaterih zadevah, kot je nezadostna precepljenost, capljamo namreč za državami, kjer je situacija drugačna. Poudaril je, da je potrebno zavedanje, da če se spremeni ploščo, se razmišljanje ne spremeni kar čez noč. Trajalo je leto, da smo dobili v logu nacionalne televizije poziv k cepljenju in odgovornemu obnašanju. Hrvaška televizija je to na primer imela že pred letom dni, je bil kritičen premier.
Vlada rešuje konkretne probleme ljudi
Janša je opozoril, da je realna slika drugačna od tiste na ekranih, da se mnogi, predstojniki institucij, domov za starejše, šol, šolskih centrov in drugih ustanov, ukvarjajo predvsem s tem, kako rešiti stvari, da bo življenje za ljudi boljše. “Vlada se je odločila, da se bo posvetila temu, kako reševati te konkretne probleme in to delamo. Zelo malo se ukvarjamo z virtualno sliko dogajanja in stanja v Sloveniji, ukvarjamo se z realnimi problemi, rešujemo realne probleme.”
“Razlike med našo vlado in levimi vladami kažejo, kje se je delalo in kje samo govorilo. Če primerjamo rezultate naše vlade v slabih dveh letih in vlad 10 let prej, vidimo, koliko investicij je šlo v reševanje konkretnih problemov ljudi in občin. Ko vse to primerjaš, se vidi, kje se je delalo in kje se je govorilo.” Janša je med drugim izpostavil, da ima ta vlada v državnem zboru občasno večino, se pravi zelo šibko večino. To v praksi pomeni, da je potrebno vsako konkretno odločitev doseči. Koalicija ima 37 glasov, za vse ostalo je potrebno prepričati poslanca manjšin, poslance bolj konstruktivnih opozicijskih strank. “To nam v veliki meri tudi uspeva, ker dejansko delamo za ljudi,” je pojasnil.
Eden večjih šokov po vseh letih njegovih izkušenj je to, da leva opozicija nasprotuje dvigu plač. Leva opozicija si namreč izmišljuje nekaj, za kar še sami vedo, da ne drži. “Mi vemo, da oni vedo, da ne drži, pa to še vedno delajo. Da si proti zvišanju plač, moraš biti res mojster nerazumevanja situacije ali pa moraš biti tako aroganten, da si prepričan, da boš lahko nekaj, kar je belo, prodal kot črno in obratno. Če bi bila situacija obratna in bi imeli vlado pod vodstvom Marjana Šarca ali Tanje Fajon, SDS pa bi nasprotovala dvigu plač, ne bi preživeli niti en teden.” Janša je prepričan, da bi vsi člani stranke izstopili, tak stampedo bi bil.
Za dolgotrajno oskrbo bo šlo v prihodnjih letih, ko bo zakon zaživel, približno toliko denarja, kot so ga v času levih vlad prek različnih kanalov namenili za financiranje raznoraznih paravladnih organizacij, ki še nikoli niso naredile ničesar, kar bi koristilo, je izpostavil premier. Poudaril je, da mu v enem letu nihče ni naštel enega samega dosežka nevladnih organizacij, za katere smo plačali na desetine milijonov evrov. “Vlada, ki je manjšinska, lahko očitno sprejme zakon, ki ga oni niso mogli, ko so imeli praktično dvotretjinsko večino. Ob tem se izkaže, da ne gre za to, da oni tega niso mogli narediti, ampak da niso hoteli. Ko denar razporediš tistim, ki so ga ustvarili in ga dejansko potrebujejo, ga je malo težje vzeti in razporediti nazaj na Metelkovo 6.”
Predsednik vlade je spregovoril tudi o stanju v sodstvu in opozoril na izjavo ljubljanskega župana Zorana Jankovića na zagrebški televiziji, da se ne boji, da bo kdaj obsojen in poslan v zapor, ker je vedno nasprotoval stranki SDS in Janezu Janši. Opozoril je tudi na politično instrumentalizacijo slovenskih sindikatov in izjavo Lidije Jerkič, ki je dejala, da sindikat nasprotuje dvigu neto plače, da ona tega sicer ne zna razložiti, ampak je vseeno proti, ter na predsednika sindikata SVIZ-a. “Seveda se to ne da pojasniti z vidika smotra, zaradi katerega sindikati obstajajo, to se da pojasniti samo s tem, da se gospa sestaja z Lukom Mescem pa Tanjo Fajon in da skupaj delajo vse, da bi vlada padla in da delavci ne bi dobili večje plače.” Glede demografskega sklada je predsednik vlade v pogovoru dejal, da je zakon pripravljen, da bo, če bo zagotovljena večina, izglasovan v tem mandatu, sicer pa čez eno leto.
Na vprašanje glede uspešnosti predsedovanja Slovenije Svetu EU je predsednik vlade odgovoril, da je morala Slovenija z manj administracije opraviti enako delo kot večje države ter da je Slovenija zaključila več dosjejev kot Nemci, ki so predsedovali pred tem. Politično najpomembnejše je bilo po mnenju predsednika vlade soglasje vseh 27 držav glede situacije v Afganistanu, da bo EU pomagala tistim, ki so neposredno ogroženi zato, ker so pomagali v času Natove operacije v Afganistanu, ne bo pa Evropa odpirala humanitarnih koridorjev za vse, ki hočejo iz Afganistana v Evropo, tako kot se je to zgodilo leta 2015 po vojni v Siriji. “Zaradi tega na naših mejah nimamo takšnih situacij, kot smo jih imeli leta 2015. Na tej podlagi je kasneje tudi Poljska lahko zavzela stališče do ilegalnega migrantskega vala iz Belorusije.”
Sodstvo eden od ključnih generatorjev krivic, uničevalcev usod, življenj, tudi povzročitev mnogih nesreč, osebnih tragedij
V pogovoru je predsednik vlade spregovoril tudi o delegiranih tožilcih. Poudaril je, da nekatere države pri tem sodelujejo, druge kot npr. Danska in Švedska, pa ne, in da zaradi tega pri njih ni bilo nikakršnega kričanja. Dejal je, da je bil iz Slovenije v Haag poslan tožilec, ki je zavrnil Iran NLB zadevo, pri kateri je bilo opranih skoraj dve milijardi ameriških dolarjev iranskega ilegalnega denarja za terorizem. Zaradi tega je bil v Sloveniji takšen interes, da se pošlje točno določene ljudi, ki bodo preiskovali ta dejanja in bodo stvari pod kontrolo.
Spregovoril je tudi o aferi Masleša in dejal, da je to, kar se dogaja, mogoče le v okolju, kjer je sodstvo popolnoma odvisno od mehanizmov globoke države. “Sodstvo, kakršnega imamo danes, je v Sloveniji eden od ključnih generatorjev krivic, uničevalcev usod, življenj, tudi povzročitev mnogih nesreč, osebnih tragedij, in upam, da bo prišel čas, ko bodo tisti, ki so ta monstrum spravili na noge, odgovarjali.” Predsednik vlade je v pogovoru spregovoril tudi o odločitvi ustavnega sodišča, ki je zamrznilo uvedbo pogoja PC v javni upravi, in o odločitvi vrhovnega sodišča, da se nekoga, ki v zaprtih javnih prostorih ne upošteva ukrepov, ne more kaznovati. “Interes za cepljenje se je po tem zmanjšal, krivulja novih okužb se je povzpela,” je bil kritičen. Povedal je, da bomo morali imeti mnoge omejitve tudi čez praznike. “Sami sebe mučimo bistveno bolj, kot je potrebno, in žalostno je, da pri tem sodeluje sodna veja oblasti.”
Vlada bo do volitev naredila še veliko
Predsednik vlade je v pogovoru spregovoril tudi o letu, ki prihaja, ki bo hkrati tudi supervolilno leto in dejal, da ima vlada do volitev še veliko dela, da bo med drugim obiskala še tri regije. Tako bo v dveh letih mandata obiskala vseh 12 statističnih regij in rešila na stotine konkretnih problemov. Vlada bo do volitev naredila še veliko in za naslednji mandat že natančno ve, v kaj je še potrebno vlagati, kje je treba popraviti investicijske krivice iz preteklosti in kje so tiste točke, kjer se lahko pospeši razvoj. Dejal je, da realna Slovenija obstaja ter deluje, zaradi nje imamo nadpovprečno gospodarsko rast, zgodovinsko visoko zaposlenost. Da zaradi nje toliko več ljudi lahko poskrbi zase, manj je socialnih transferjev, več ljudi vplačuje v pokojninsko in zdravstveno blagajno, več se ustvari in zato se lahko več investira v skupno dobro.
Predsednik vlade je pogovor zaključil z besedami, da je napredek možen samo s sodelovanjem, iskanjem skupnih interesov in ne izključevanjem, ki ga poudarja koalicija KUL. Ob tem je premier volivce pozval, da naj pred odločitvijo na volitvah primerjajo številke, dosežke, realno stanje: svojo plačo, dodatke, pokojnino. Dejal je, da smo padec iz lanskega leta že nadoknadili in da imamo vse razloge za to, da v prihodnost gledamo optimistično. Gledalcem Nove24TV je zaželel blagoslovljen Božič, vesele božične praznike ter ponosno praznovanje dneva samostojnosti in enotnosti.
Nina Žoher/Nova24TV
