Italina Lida Kravanja, kot je bilo pravo ime igralke, ki jo danes poznamo pod njenim umetniškim imenom Ita Rina, je bila rojena na današnji dan leta 1907 v Divači, kjer ima tudi svoje mesto v obliki stalne razstave v muzeju Slovenskih filmskih igralcev. Kljub različnim predhodnim vlogam je Ita mednarodno slavo dosegla s filmom Das Letzte Souper leta 1928. Tri leta kasneje jo je opazil Hollywood in ji ponudil delo, a jih je Ita v zameno za družinsko življenje zavrnila.
Mednarodna filmska kariera
Ita se je rodila kor prva hčerka Jožefu in Mariji Kravanja v Divači, že od malega pa je Ita sanjala o karieri filmske igralke. Oktobra 1926 je Slovenski narod organiziral lepotno tekmovanje, kjer je bila Ita okronana za Miss Slovenije, vendar pa Marija Iti ni pustila oditi v Zagreb na finale tekmovanja. Šele na pregovarjanje odbora je Marija popustila, vendar je Ita v Zagrebu zamudila finalni izbor. Kljub temu jo je opazil Adolf Müller, ki je njene slike poslal v Berlin nemškemu filmskemu producentu Ostermayerju. Zaradi Marijinega nasprotovanja Itinem odhodu v Berlin, je ta zbežala od doma.
Ita je pred kamere prvič stopila v filmu Was die Kinder ihren Eltern verschweigen leta 1926, kasneje pa je dobila še nekaj drugih manjših vlog. Preboj ji je uspel s filmom Das Letzte Souper, s katerim je postala ljubljenka filmskih kritikov, mednarodno slavo pa ji je prinesel film Erotikon, ki je zaradi spolnih prizorov razburil takratne katoliške moralne voditelje, ki pa so s svojimi kritikami le še podžigali slavo filma in tako ponesli Itino ime med slavne zvezde. V posnetku si lahko ogledate film, ki je takrat razburjal moralne avoritete.
Zavrnila Hollywood zaradi ljubezni
Leta 1930 je nastopila v prvem zvočnem češkem filmu Tonka Šibenice, kar je bila po mnenju mnogih njena najboljša vloga. Leto kasneje se je poročila s svojim življenjskim sopotnikom Miodragom Đorđevićem, zaradi katerega je tudi prestopila v pravoslavno vero in si spremenila ime v Tamra Đorđević. Po prispeli ponudbi iz Hollywooda za nadaljevanje filmske kariere je Ito njen mož postavil pred izbiro, ali kariera ali družinsko življenje z njim. Ita je tako ostala v Evropi, kjer je odigrala še nekaj filmskih vlog. Zadnji predvojni film je bil Zentrale Rio.
Leta 1940 je povila sina Milana, leto kasneje pa hčerko Tijano. Kljub obljubam o nadaljevanju kariere v Jugoslovanskem filmu pa so bili vsi projekti z njo ukinjeni. Šele po pismu Josipu Brozu je Ita pričela sodelovati kot koproducentka svetovalka v Avala Filmu. Njena zadnja vloga je bila leta 1960 v filmu Rat – Atomic War Bride, ki je prejel nominacijo za zlatega leva na Beneškem filmskem festivalu.
Leta 1967 se je zaradi svoje astme z možem preselila v Budvo, kjer je skrbela za svojega bolnega moža. 10. Maja 1979 je zaradi astmatičnega napada Ita umrla, pokopali pa so jo v Beogradu ob prisotnosti takratne filmske smetane, sorodnikov in prijateljev.
Sebastjan J
