Maja 2016 so italijanski organi pregona izdali mednarodno tiralico za aretacijo slovenskega državljana Roka Žavbija pod obtožnico novačenja ljudi z namenom terorizma. Rok Žavbi se je na strani ‘sirskih upornikov’ leta 2013 tudi boril v Siriji s prijateljem Boštjanom Skubicem, septembra 2014 so nanj opozorili pri bosanski Državni agenciji za preiskave in zaščito (Sipa). Slab mesec kasneje je preiskave opravila tudi slovenska policija, Žavbija naj bi ob tem povabili le na “pogovor”. Policija je kljub mednarodni tiralici in aretaciji sporočila, da »slovenska policija v zadnjem obdobju ni pridobila relevantnih podatkov, da bi se na območju Slovenije izvrševala oz. pripravljala kazniva dejanja v tej zvezi«.
Dr. Damir Črnčec, nekdanji direktor Sove in OVS je situacijo komentiral takole:
»Za Italijo in njihove varnostne organe je džihadist iz Slovenije, ki se je na Jesenicah islamsko radikaliziral, terorist. Za Slovenijo je turist v Siriji, sanitetnik in mesar. Slovenija postaja popolnoma neverodostojen partner v mednarodnem varnostnem okolju in “varna cona” za džihadiste v Evropi. In nato se čudijo, ker jim tuji varnostni organi ne zaupajo!
Aktualna oblast očitno podpira načrtno islamizacijo Slovenije. Tega enostavno ne bomo dovolili! Kakor tudi ne igranja z našo varnostjo!«
Kako privlačna je ideja islamskega borca za nekatere prebivalce Slovenije nakazuje tudi obširen intervju z Žavbijem v Mladini leta 2014 z naslovom: »Boril sem se za islam«.
Radikalizacija po slovensko
Kljub sprenevedanju trenutne vlade ter organov pregona, da v Sloveniji ni potencialnih terorističnih groženj, pa ne moremo spregledati dejstva, da je bil prvi slovenski islamski terorist radikaliziran prav v Sloveniji, na Jesenicah!
Rok je po srednji šoli študij nadaljeval na Jesenicah, kjer so mu starši najeli manjše stanovanje. Tam se je najprej nesrečno zaljubil, nato pa med Jeseničani našel nove prijatelje, ki so ga najprej spodbudili v študij bližnjevzhodnih jezikov, nato pa so botrovali tudi za Rokov prestop v Islam. Njegova družina je kmalu ugotovila, da je Rok zapadel v nevarno družbo sumljivih posameznikov iz kroga verskih ekstremistov, njihovi sumi pa so se dodatno potrdili ob Rokovem skrivnostnem izginotju v Sirijo o katerem je svojo družino Rok obvestil šele ob prihodu po internetu.
Rok pa ni potoval sam, spremljal ga je prijatelj Boštjan Skubic. Na oba je septembra 2014 slovensko policijo opozorila bosanska Državna agencija za preiskave in zaščito (Sipa), ti so opravili razgovor z Žavbijem, pri hišni preiskavi Skubica pa so tega le ovadili zaradi nezakonite posesti orožja in ga izpustili na prostost, orožje pa mu odvzeli. Po poročanju slovenskih medijev naj bi šlo za avtomatsko puško in ogrodje bombometa. Skubic pa kljub dejstvu da se je boril na strani Islamske države v Siriji, kar so potrdile tudi tuje obveščevalne službe, ostaja na prostosti in živi v Ljubljani z ženo ter otrokom.
V bosanski protiteroristični operaciji Damask je bil septembra 2014 aretiran skrajni islamski imam Bilal Bosnić, kasneje tudi obsojen na 7 let zaporne kazni zaradi novačenja borcev za islamske skrajneže v Siriji. Takrat je Sipa opozorila slovensko policijo na dejstvo, da so se pri Bosniću poleg Žavbija in Skubica urili tudi trije drugi Slovenci, Jure Korelec, Rok Šogorič in Matevž Cvetković; Sipa pa je ob enem izpostavila tudi aktivno mrežo za radikalizacijo in rekrutiranje novih borcev na območju Slovenije, katero naj bi po poročanju medijev takrat vodil Senad Čelaković.
Rok Žavbi je bil izročen italijanskim organom pregona in trenutno služi zaporno kazen 3 let in 4 mesecev zaradi novačenja borcev za teroristično skupino Islamska država v italijanskem zaporu. Slovenski državljan, radikaliziran in rekrutiran na območju Slovenije, ki se je boril v Siriji na strani upornikov proti Assadovem režimu, ter po vrnitvi svoja herojska dejanja tudi razkril v ekskluzivnem intervjuju o njegovem humanitarnem delu v Siriji, katerega je zaključil »Vsepovsod, kjer je islam, je boljše.«, tako danes v Italiji služi zaporno kazen zaradi sodelovanja z mednarodno teroristično skupino Islamska država.
Tesno meddržavno sodelovanje
Septembra 2013 je v Ljubljani potekala posebna slovesnost ob položitvi temeljnega kamna za islamski kulturni center. Takrat so bili na slovesnosti prisotni najvišji predstavniki tedanje vlade, mestne občine ter slovenski in tuji visoki verski predstavniki.
Kot večinskega finančnega donatorja islamskega kulturnega centra je Katar na slovesnosti zastopal njihov minister Gait bin Mubarak Al Kuvari. Katar je tako za dokončanje prve faze gradnje centra prispeval kar 15 milijonov €.
V začetku junija je izbruhnila novica o zalivski osamitvi Katarja zaradi podpiranja mednarodnih terorističnih skupin, kot so Hamas in Muslimanska bratovščina, kar je privedlo do strogih sankcij zoper Katar. Ta se je tako še tesneje povezal s svojima zaveznicama Turčijo in Iranom, ki je Sloveniji predvsem poznan iz zgodbe pranja denarja prek državne NLB d.d.
Zaradi ogrevanja političnega ozračja na Bližnjem vzhodu je generalni sekretar Islamske skupnosti v Sloveniji Nevzet Porić za slovenske medije podal izjavo v kateri Katarsko financiranje džamije ne vidi kot karkoli spornega, državo pa vidi kot potencialno investitorko v islamski kulturni center tudi vnaprej.
Pojavljajo se polemike na podlagi izkušenj iz drugod po Evropi, da bi Katar lahko v luči ogromnih finančnih vložkov v ljubljanski center posledično vplival na tamkajšnje verske voditelje ter nauke Korana, katere bi v centru učili. Prav tako na podlagi evropskih izkušenj obstaja tudi bojazen, da bi v centru imami izvajali prikrito novačenje med vrste islamskih skrajnežev. Vlada je ob predstavitvi morebitnega varnostnega problema financiranja verskih organizacij iz tujine izjavila, da o prekinitvi take prakse Slovenija ne razmišlja.
Ob vseh teh preteklih dogodkih, ki so tako ali drugače povezani z mednarodnim terorizmom, se je potrebno vprašati, zakaj aktualna politična oblast, ki se kljub obljubam o novih obrazih na volitvah nikoli resnično ne zamenja tako aktivno sodeluje z državami podpornicami terorizma, tam kjer lahko ustvarja dobiček? Tak primer so bile nezakonite iranske finančne transakcije v državni NLB v času najstrožjih svetovnih sankcijah proti Iranu. Ali zakaj tako vneto zanika in ignorira vse bolj očitne varnostne grožnje? Rekrutiranje in radikalizacija slovenskih državljanov, pretirana ohlapnost s kazenskimi postopki proti mednarodnim teroristom in še bi lahko naštevali.
Tuje varnostne službe opozarjajo pred prikrito radikalizacijo balkanskega območja, saj naj bi tega skrajneži videli kot odskočno desko za Evropo. Z dejanji katere izvaja trenutna vlada Mira Cerarja in s preteklimi napakami predhodnih vlad Slovenija tako postaja nezanesljiv partner v mednarodnem boju proti terorizmu, ter varno zatočišče za nekdanje borce iz vrst Islamske države.
Sebastjan J
