Intervju z ministrom Janezom Ciglerjem Kraljem: Očitki v interpelaciji so neutemeljeni

“Domovi za starejše so že več kot desetletje eno najbolj podhranjenih in zapostavljenih področij. Epidemija covida-19 je do potankosti razgalila dolgoletne težave s kadri in prostorsko stisko v domovih in to sem v vlogi ministra podedoval, ko se je začela največja zdravstvena kriza do zdaj,” v povezavi z očitki opozicije glede ravnanja v domovih za starejše v času epidemije poudarja minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Janez Cigler Kralj. Minister poudarja, da so očitki v interpelaciji neutemeljeni, zato bo svoje delo brez zadržkov zagovarjal.

V odgovoru na eno od poslanskih vprašanj konec januarja ste izpostavili, da zelo razumete stiske, ki jih v času epidemije bolezni COVID-19 preživljajo družine, družina je tudi pri vas osebno na visokem prioritetnem mestu. Koliko je ministrstvo lani namenilo za pomoč družinam in kakšne so bile pri tem spremembe glede na prejšnja leta? Ena od vaših prednostnih nalog je tudi krepitev družinske politike. 

Res je in vedno sem hvaležen za vprašanja, ki se dotikajo zame izjemno pomembnega področja, to je družinske politike. Ne nazadnje sem oče štirih otrok in stvari poznam iz prve roke. Družine zagotavljajo prihodnost naroda in družbe, zato jih bo pametna država podprla in spodbujala. Država se mora nenehno spraševati, na kašen način podpreti družine. Zadovoljen sem, da nam v tem mandatu to uspeva.

Prav in zelo pomembno je, da javno govorimo in s pravimi ukrepi blažimo bremena in stiske, s katerimi se soočajo družine in otroci, ki so med najbolj ranljivimi v času epidemije covida-19. V mojem dosedanjem mandatu smo za družine zagotovili največ sredstev v zadnjih osmih letih, in sicer blizu 600 milijonov evrov v letu 2020. Vlada mi je prisluhnila, da imajo v interventnih zakonih in na splošno družine prednost.

Bili so narejeni pomembni koraki. Naj jih omenim le nekaj. Pomoč ob rojstvu otroka kot enkratni prejemek ob rojstvu otroka se je dvignila z 286 na 350 evrov. Gre za enega od elementov družinske politike in spodbujanja rodnosti. Starševski dodatek se z 258 evrov dviguje na višino osnovnega zneska minimalnega dohodka, to je 402 evra. Namenjen je staršem, ki niso zavarovani za starševsko varstvo, kot so na primer študenti ali nezaposleni, prejemajo pa ga eno leto od rojstva otroka. V zadnjem, to je PKP 7, smo zagotovili solidarnostni dodatek za vse otroke do 18. leta starosti, nato smo predlog PKP 8 dopolnili še z istim zneskom za polnoletne dijake. Vse velike družine v času epidemije prejmejo dodatnih 200 ali 100 evrov, za 100 evrov smo povečali dodatek za nego otroka.

Ves čas smo tudi v stiku s centri za socialno delo. Sproti rešujemo probleme, ki se pojavljajo, centri pa so prejeli navodila ministrstva, da je treba v času, ko veljajo izredni ukrepi, fleksibilno razlagati obstoječe zakonske določbe in jih, kjer je to mogoče, prilagoditi razmeram. Slišimo stiske ljudi in se nanje v najboljši moči in veri vseskozi odzivamo. Tudi v prihodnje želimo biti blizu družinam, zato bomo sistem socialnih in družinskih transferjev kmalu naredili še bolj preglednega.

Brezposelnost Slovenije v času epidemije ni toliko prizadela kot nekatere druge države v EU. Ministrstvo se na gibanje brezposelnosti v državi aktivno odziva. Kakšne ukrepe ste sprejeli in kakšna so vaša pričakovanja za leto 2021?

Pozornost in skrb ves čas od nastopa svojega mandata namenjam pripravi in prilagajanju ukrepov za ohranitev delovnih mest in pomoči gospodarstvu. Odziven trg dela sem si zastavil za eno osrednjih prioritet. S pravočasnim reagiranjem smo ohranili približno 300.000 delovnih mest.

Ključna ukrepa za preprečevanje naraščanja števila brezposelnih sta nedvomno ukrepa za čakanje na delo in skrajšani delovni čas. Ukrep skrajšanega delovnega časa se izvaja do 30. junija 2021. Prav tako načrtujemo podaljšanje izvajanja ukrepa za čakanje na delo do konca aprila 2021 z možnostjo največ dvakratnega podaljšanja po 1 mesec. Hkrati smo ta ključna ukrepa dopolnili z nadomestili dohodka za samozaposlene in fiksnih stroškov za podjetja ter ne nazadnje s spodbudami za ugodna posojila gospodarstvu. Nikomur ni lahko, verjamem, zato sem skušal prisluhniti tako stiskam delavcev kot tudi težkim razmeram za delodajalce in predlagal dvig minimalne plače na 1024 evrov bruto, pri čemer del bremena prevzame država. Uspešnost in pravilnost ukrepanja te vlade ne nazadnje dokazujejo tudi mednarodne primerjave in konstantno dobre bonitetne ocene naše države.

Kako je z brezposelnostjo mladih?

Brez naših ukrepov bi bile razmere na trgu dela zagotovo bistveno slabše. Žal imamo kljub vsem ukrepom za ohranitev delovnih mest v obdobju epidemije za petino večje število brezposelnih mladih. Rast brezposelnosti mladih je bila višja kot celotna brezposelnost. V letu 2020 se je v evidenco brezposelnih na novo prijavilo nekaj več kot 30.000 mladih v starosti od 15 do 29 let, 26,5 odstotka več kot v letu 2019. Zato temu problemu posvečamo veliko pozornosti.

Preprečiti želimo verjeten scenarij iz leta 2013, ko je takratna gospodarska kriza privedla do največje stopnje brezposelnosti mladih do tedaj. V PKP 7 smo zato sprejeli ukrep za spodbujanje zaposlovanja vseh delovno aktivnih, posebej mladih. Gre za prekinitev delovnega razmerja ob izpolnjevanju pogojev za starostno upokojitev, pri čemer lahko zaposleni ob soglasju delodajalca še naprej dela. Sprejeti ukrep pa v prvi vrsti mladim odpira nove možnosti za zaposlitev v Sloveniji, posledično se bo zmanjšal odliv mladih v tujino, kar je nujno potrebno tudi z vidika okrevanja gospodarstva. Po drugi strani sprejeti ukrep povečuje zaposlitvene priložnosti za vse delovno zmožne.

Na ministrstvu ta čas intenzivno pripravljamo tudi podlage za črpanje dodatnih sredstev EU. Načrtujemo dodatne ukrepe, s katerimi bomo omogočili intenzivnejšo obravnavo brezposelnih mladih in spodbudili čim hitrejši prehod na trg dela in v zaposlitev za nedoločen čas. Da bi mladim omogočili lažji prehod na trg dela, ministrstvo izvaja tudi vrsto ukrepov, ki se začno izvajati že v času njihovega izobraževanja.

Vaša velika skrb so tudi starejši. Kaj so pri njih vaše prioritete?

Od nastopa svojega mandata marca letos se na potrebe in razmere, povezane s širjenjem COVIDA-19 odzivamo prioritetno v obliki številih protikoronskih ukrepov, dodatnih proračunskih sredstev ter skozi intenzivno in okrepljeno sodelovanje s Skupnostjo socialnih zavodov Slovenije in z drugimi deležniki. Z direktoricami in direktorji domov smo stalno v stiku, dnevno po telefonu, tedensko prek videokonferenc, na katerih obravnavamo aktualne teme, odprta vprašanja in predstavljamo dobre prakse. Po 15 letih so bili v desetih mesecih realizirani veliki koraki na področju kadrovske in prostorske stiske. Če omenimo samo to, da je bilo zaradi zagotovljenih sredstev ministrstva zaposlenih več kot 500 novih kadrov v domovih, to potrjuje, da so premiki mogoči. S tem smo začeli zelo uspešno reševati eno večjih problematik, s katerimi se soočajo socialno-varstveni zavodi že vrsto let, to je pomanjkanje kadra, kar posledično povzroča številne druge probleme, med drugim preobremenjenost kadrov. Krepimo tudi prostorske zmogljivosti in temu namenjamo petkrat več sredstev, kot so jih namenile prejšnje vlade od leta 2008 dalje. Za dnevne centre in začasne namestitve starejših, ki se bodo gradili po vsej Sloveniji, je namenjenih 21,5 milijona evrov, za energetsko sanacijo dotrajanih domov za starejše smo namenili več kot 845 tisoč evrov, kar je skoraj trikrat toliko, kot jih je bilo DSO-jem namenjenih leta 2016.

Upokojencem s pokojnino, nižjo od 700 evrov, je bil izplačan solidarnostni dodatek v skupnem znesku več kot  66 milijonov evrov. Enak dodatek smo uvedli tudi s PKP 7 in tako pomagali vsem prejemnikom najnižjih pokojnin in invalidskih nadomestil.

Kaj pa invalidi, se pri njih premika na bolje?

Invalidi so posebej ranljiva skupina, zato smo jo vedno in povsod vključili v interventno zakonodajo, tudi prek solidarnostnih dodatkov, kakor sem omenil. V pripravi je tudi novela zakona o osebni asistenci,  ki predstavlja pomemben mejnik za vse, ki v vsakdanjem življenju potrebujejo pomoč drugega, ki jim omogoča neodvisno in bolj kakovostno življenje.

Vlada je doslej sprejela sedem protikoronskih zakonov za omilitev posledic epidemije prebivalstvu in gospodarstvu. Vaše ministrstvo je bilo zelo vpeto v to. Na čem je bil največji poudarek?

Delo na ministrstvu vzporedno ob pripravi in izvajanju ukrepov za blaženje posledic covida-19 ostaja usmerjeno k doseganju treh osrednjih prioritet, to so odziven trg dela, celostna skrb za starejše ter transparenten in uporabnikom prijazen sistem pravic iz javnih sredstev. To so tudi ključni poudarki, ki smo jih na ministrstvu vključili v vse dosedanje protikoronske svežnje. Velik poudarek smo dali solidarnostnim dodatkom. Prejele so ga praktično vse skupine ljudi, ocenjujemo, da smo z njim zajeli prek milijon državljanov.

Rast brezposelnosti po mesecu aprilu, ko je bil  prvi val epidemije, se je v naslednjih mesecih umirila, razlog za to pa lahko pripišemo tudi hitremu izvajanju pomoči na podlagi vseh interventnih ukrepov, ki smo jih sprejeli.

Naj še dodam, da smo ob prvi razglasitvi epidemije s PKP predlagali ukrepe, katerih namen je bil ljudem zagotoviti pravice iz javnih sredstev v najkrajšem času. Ukrepi so se izkazali kot uspešni, zato smo jih s PKP 7 v času razglašene druge epidemije znova predlagali, pri čemer smo želeli resnično olajšati stiske ob epidemiji tistim, ki se soočajo z največjimi težavami. Tako smo vključili tudi tiste, ki so izgubili zaposlitev zaradi epidemije, poleg družin tudi starše, ki prejemajo dodatek za nego otroka, pa tudi zaposlene z nizkimi plačami in podjetja, saj ne smemo prezreti, da so hrbtenica slovenskega življa.

Kakšen je odziv na te pomoči, so jih ranljivi prepoznavali, kakšno je bilo črpanje?

Predlagani zaščitni ukrepi so bili sprejeti zelo dobro. Vedno znova so nam prav odzivi ljudi in gospodarstva potrdili, da delamo dobro in v pravo smer. To je ključno. Da se s pravimi ukrepi odzivamo na realne potrebe.

Vlada je sprejela tudi PKP 8. Čemu je vaše ministrstvo dalo največji poudarek v tem zakonskem svežnju?

Predlog PKP 8 je pripravljajo ministrstvo, ki ga vodim. Nosilci pri pripravi zakona nismo bili prvič, saj se veliko ukrepov iz interventne zakonodaje nanaša na številna področja, ki spadajo pod moj resor. V pisanju predloga zakona smo znova sledili cilju zagotoviti ukrepe za ohranitev delovnih mest in pomoč gospodarstvu. Zato tudi podaljšujemo ukrep subvencioniranja čakanja na delo, predvideno pa je tudi, da bo država prevzela del bremena za dvig minimalne plače. Znova zagotavljamo solidarnostne dodatke vsem, ki niso bili vključeni v prejšnji sveženj ukrepov, med njimi za dijake, starejše od 18 let, študente, ki se v študijskem letu 2020/2021 izobražujejo na tujem visokošolskem zavodu, prejemnike nadomestil iz invalidskega zavarovanja, ki imajo pravico do krajšega delovnega časa,  vojne veterane in invalide po zakonu, ki ureja socialno vključevanje invalidov itd.

Koliko dela in energije ste vložili v pripravo vsega tega, kaj je bil namen?

Težko je opisati, kakšen ritem dela in življenja imamo vsi v vladni ekipi s sodelavci že vse od razglasitve prvega vala epidemije dalje. Če vam povem, da včasih svoje otroke prvič vidim šele zvečer, ko jih pokrijem za lahko noč, si boste verjetno laže predstavljali, v kakšnem svetu živimo in delamo. Ampak vsi skupaj se zavedamo, da je naša edina možnost obvladovanja razmer v odzivnosti in stalnem spremljanju situacije. In ko vidimo, zlasti na terenu, da ukrepi delujejo, da smo pomagali ljudem v resničnih težavah in stiskah, je vse poplačano. Zato tudi ni težko vstajati zgodaj ali se vračati domov pozno z dolgih sej, kajti delati za ljudi in za to, da bomo po epidemiji spet lahko normalno zaživeli, je tisto kar nas vodi.

Vsi ministri, vključno s predsednikom vlade, imamo redne stike s kolegi iz drugih držav EU, zato poznamo tam sprejete ukrepe in ti so si v veliki meri podobni. EU je tudi do določene mere usmerjala ukrepanje, saj je dala na razpolago sredstva v okviru posojilne sheme Sure ter React-EU in Sklada za okrevanje, kar smo tudi s pridom uporabili pri načrtovanju ukrepov. Pri tem smo zavezani spoštovati cilje in prioritete, določene na evropski ravni, ki se skladajo s prednostnimi osmi delovanja vlade in ministrstva. Tudi kolegi v EU nam priznavajo uspešnost ukrepanja, zlasti v okviru tria predsedovanja imam zelo dobre in kakovostne izmenjave z ministri iz Nemčije in Portugalske.

Opozicijske stranke LMŠ, SD, Levica in SAB so vložile interpelacijo zoper vas, kar je številne poznavalce vašega dela zelo presenetilo. Ste bili tudi sami presenečeni? Kaj naj bi bil po vaše dejanski razlog za to njihovo dejanje, je to njihov obup?

Očitki v interpelaciji so neutemeljeni. To bomo jasno predstavili v odgovoru na interpelacijo. Od nastopa svojega mandata marca letos se na potrebe odzivamo prioritetno v obliki številih protikoronskih ukrepov, dodatnih proračunskih sredstev kot tudi skozi intenzivno in okrepljeno sodelovanje z vsemi. Na opravljeno delo sem ponosen in ga bom brez zadržkov zagovarjal.

V LMŠ, kjer som kot kaže, pripravili besedilo interpelacije, vam očitajo odgovornost za neučinkovito ukrepanje pri zajezitvi širjenja novega koronavirusa v domovih za starejše. LMŠ in tudi druge stranke podpisnice so vodile vlado do 13. marca 2020. Kaj ste ob nastopu ministrske funkcije dejansko prevzeli v domovih za starejše, kakšno je bilo stanje?

Domovi za starejše so že več kot desetletje eno najbolj podhranjenih in zapostavljenih področij. Epidemija covida-19 je do potankosti razgalila dolgoletne težave s kadri in prostorsko stisko v domovih in to sem v vlogi ministra podedoval, ko se je začela največja zdravstvena kriza do zdaj. Naj dodam, da je vse večja verjetnost hitrejšega širjenja okužb v domovih, ki so starejši in prostorsko neprimerni za organizacijo dela v razmerah okužb, posledica večletnega zanemarjanja infrastrukture. Tako smo na ministrstvu takoj ob nastopu mojega mandata prioritetno začeli z aktivnostmi za čimprejšnjo zagotovitev dodatnih kapacitet za starejše − tako s podelitvijo koncesij, z intenzivnim črpanjem evropskih sredstev in v okviru razpoložljivih proračunskih sredstev. Omenil sem, da smo zagotovili skoraj 25 milijonov evrov za vlaganja v kapacitete starejših. Skupno smo zagotovili še 30 milijonov evrov v naslednjih dveh letih, kar je bistveno več kot v preteklih letih.

Tudi v novi finančni perspektivi 2021−2027 bodo sredstva namenjana prilagoditvi infrastrukture z vidika potrebnih ukrepov zaradi nevarnosti okužbe z novim koranavirusom. V vseh ukrepih PKP pa je v letih 2020 in 2021 skupaj zagotovljenih še nekaj več kot 56 milijonov evrov.

Pravijo, da v razmerah epidemije niste ustrezno uredili zakonodaje s področja dela. Kakšno stanje ste našli tu in ali je bilo v teh težkih mesecih stvari sploh mogoče urejati?

Očitki predlagateljev se nanašajo zlasti na širjenje okužb na delovnih mestih. Izdajanje odločb o karanteni je v pristojnosti ministrstva za zdravje oziroma NIJZ. Področje pravic iz dela pa je pod pristojnostjo našega ministrstva. V prvem valu epidemije je bilo z zakonom o interventnih ukrepih na področju plač in prispevkov zagotovljeno 80-odstotno nadomestilo v primeru karantene. V drugem valu pa je zakon o začasnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic covida-19 konec oktobra 2020 prinesel novo ureditev karanten na domu.

Vseskozi pozivamo delodajalce, da skladno z zakonodajo omogočijo čim večjemu številu zaposlenih opravljanje dela od doma, zaradi česar so bili poenostavljeni postopki prijave dela na domu.

Žalosten je tudi njihov argument o pomanjkanju socialnega dialoga z vaše strani, ko je vendarle znano, da ste človek sodelovanja in dogovarjanja. Kako gledate na ta očitek?

Predlagani zaščitni ukrepi so bili sprejeti dobro in večinoma usklajeni s socialnimi partnerji. Tudi ukrepi iz drugih resorjev so dobili pozitivne odzive in so bili večinoma sprejeti z visoko stopnjo konsenza med socialnimi partnerji. Zato teh očitkov ne morem sprejeti in jih imam za neutemeljene.

V vlogi ministra za delo in do nedavnega predsedujočega Ekonomsko-socialnemu svetu (ESS) skrbim, da je glas socialnega dialoga slišan v vladi, saj je socialni dialog pomemben in ga spoštujem. Zavezanost socialnemu dialogu Vlade RS in tudi mene osebno v vlogi ministra za delo, potrjujejo tudi številne seje ESS in številni predlogi, ki so jih socialni partnerji obravnavali in tudi uspešno uskladili. V aktualnem mandatu vlade je bilo v dobrih desetih mesecih sklicanih 14 sej ESS. Za primerjavo, v mandatu Marjana Šarca je bilo v obdobju 18 mesecev 15 rednih, dve izredni in ena dopisna seja ESS.

V javnosti ste že velikokrat pojasnili svojo vlogo pri dodelitvi razpisnih sredstev Zavodu Iskreni. Vseeno vas prosimo za kratko pojasnilo o tem.

Javni razpis pomoči za ranljive skupine prebivalstva zaradi epidemije COVIDA-19 se financira iz evropskih sredstev in je bil pripravljen z namenom pomoči ranljivim skupinam, ki jih je kriza epidemije najbolj prizadela. Ministrstvo je ta razpis, ki je bil sicer izveden kot prvi takšne vrste, pripravilo v dobri veri, da bo pomoč dosegla čim bolj različne ranljive skupine. Med prijavitelji, ki so formalno izpolnjevali razpisne pogoje, je strokovna komisija najviše ocenila 17 od 135 prijavljenih organizacij, med katere je bilo razdeljenih 1.911.951,66 evra. Šest prijav je prišlo prepozno, 129 vlog je bilo formalno popolnih, od tega jih 7 ni izpolnjevalo pogojev. 122 vlog je doseglo minimalni kakovostni kriterij in bile dane v ocenjevanje komisije, pri čemer so vsako vlogo ocenili trije ocenjevalci. Zavod Iskreni je eden tistih, ki so sredstva prejeli.

Soustanoviteljem Zavoda Iskreni sem se priključil 12 let po ustanovitvi zavoda, nato pa se iz njih in organov zavoda izključil lani, pred nastopom ministrske funkcije, Na delovanje zavoda nimam nikakršnega vpliva. Z ženo že dobrih 15 let sodelujeva v različnih preventivnih in izobraževalnih programih Zavoda Iskreni in zadnje desetletje tudi v skupnosti družin Iskreni, s čimer zagovarjam družinske vrednote in podpiram programe za podporo družin po vsej Sloveniji. Za Zavod Iskreni sem opravljal prostovoljno delo, od katerega nisem imel nobene finančne koristi. Ker opravljam tudi ministrsko funkcijo, sem se izločil iz vseh postopkov, ki bi lahko bili potencialno konfliktni – tako na strani ministrstva kot tudi zavoda.

Dejali ste tudi, da bo interpelacija priložnost, da nastavimo ogledalo slovenski družbi in da se vprašamo, na kakšni ravni je v naši državi svoboda misli, veroizpovedi in govora.

Res je, pričakujem, da bo razprava o interpelaciji priložnost, da soočimo mnenja in poglede o svobodi govora, sprejemanju drugačnosti in o standardih javne politične razprave. Priložnost bo tudi, da predstavim prevzeto stanje pretekle vlade, ki je bilo izrazito slabo, hkrati pa bom predstavil vse opravljeno delo ministrstva pod mojim vodstvom od začetka nastopa mandata do danes.

V podporo vašemu delu se izreka vse več organizacij, tudi prvi odziv predsednika vlade je bil, da svoje delo opravljate zelo dobro in zavzeto. Vas te podpore še dodatno opogumljajo, vam dajejo moč, navsezadnje vam vlagatelji interpelacije v teh težkih časih jemljejo tudi veliko časa, ki bi ga drugače lahko namenili za kaj drugega?

Hvaležen sem za vse znake in sporočila podpore, ki sem jih nemalo res prejel tudi v teh dneh, težkih zlasti za moje sodelavce in družino, ki so v javnih debatah in medijih poimensko izpostavljeni. Njim je najteže in tega si ne zaslužijo, saj so svoje delo opravljali strokovno in častno. Tudi sam sem vselej zavezan opravljanju funkcije ob upoštevanju vseh zakonskih in etičnih meril ter kulture dialoga. Predvsem jemljem to kot priložnost, da širši javnosti predstavimo rezultate skupnega dela na ministrstvu in da opozorim na stanje duha, ki vlada v slovenski družbi, pa četudi se kopja lomijo na meni.

Kaj pričakujete od vsega tega?

Vsekakor pričakujem, da se bo odprla širša razprava o porabljanju javnega denarja in namembnosti financiranja nevladnih organizacij. Želim si, da bi tudi premislili o drugačnem, bolj svobodnem modelu financiranja nevladnih organizacij, in sicer prek namenjanja višjega odstotka dohodnine na prostovoljni osnovi, kakor imajo to urejeno v več evropskih državah. Letos nam je uspelo ta odstotek pri nas zvišati z 0,5 na 1 odstotek. Pozdravljam vsako razpravo o preglednosti financiranja in o vrednotah v naši družbi, ki pa naj vselej ostane spoštljiva.

Naj nameniva še kakšno besedo cepljenju proti COVIDU-19. Se boste cepili?

Takoj ko bomo prišel na vrsto. Varno in učinkovito cepivo proti COVIDU-19 predstavlja prelomni trenutek v boju z novim koronavirusom in možnost vrnitve v vsakdanje življenje. Še posebej za ogrožene skupine, kamor sodijo tudi stanovalke in stanovalci domov za starejše. Prvi pogoj za dosego tega cilja pa je precepljenost naše družbe.

Je treba še kaj poudariti, pa sva izpustila?

Zahvaljujem se bralkam in bralcem Demokracije za vsa sporočila, ki jih prejemam prek družbenih medijev in na terenu, veliko vas je! Vsem vam in vašim bližnjim želim zlasti, da ostanete zdravi.