Glede na aktualno dogajanje v Luki Koper smo se pogovarjali z enim izmed izvajalcev pristaniških storitev (IPS), ki v svojem podjetju zaposluje 60 ljudi, lastnik podjetja Djordjo Šmitran pa nudi izvajanje storitev tako Luki Koper kot tudi Intereuropi.
Uvodoma vas prosimo za kratko predstavitev.
Rojen sem 23. junija 1954 v vasi Turjak v Bosanski Gradiški, kjer sem po ločitvi staršev živel z očetom in njegovo partnerko na domači kmetiji, oče pa je imel poleg kmetije tudi gostinski lokal. Leta 1968 je pri mojih 13. letih oče umrl, v skrbništvo pa me je vzel njegov brat, ki mi je kasneje tudi omogočil šolanje v Zagrebu, kjer sem obiskoval »Metalski školski centar« Zagreb in zaključil šolanje za avtokleparja.
Leta 1972 sem se, star 18 let, vrnil na domačo kmetijo, iz katere pa so očetovi bratje in sestre zaradi potrebe po preživetju prodali vse, kar je bilo možno iz nje prodati. Leto kasneje sem odšel na služenje vojaškega roka v Valjevo, decembra 1974, mesec po vrnitvi iz vojske, pa sem se prvič poročil. Po rojstvu sina sva se z ženo odločila, da se leta 1977 v iskanju boljših življenjskih pogojev in službe preseliva v Slovenijo. Takoj sem našel zaposlitev v tovarni Tomos, kjer se je nekaj mesecev kasneje zaposlila tudi žena. Zatem se nama je rodila še hčerka.
Ob razpadu Jugoslavije leta 1989 sem kot tehnološki višek izgubil zaposlitev v Tomosu, leto kasneje pa sem se zaposlil čez mejo, v Trstu. Po plebiscitu sem takoj oddal prošnjo za slovensko državljanstvo, ki mi je bilo odobreno 29. maja 1991. Štiri leta kasneje sem se zaposlil v Luki Koper, na delovnem mestu vodje s 230 podrejenimi, s katerimi smo izvajali storitev razstavljanja vozil za poljski trg. To dejavnost je EU leta 2000 prepovedala, zato sem še istega leta ustanovil prvo lastno podjetje. Zagon za to sva našla z novo ženo, s katero sem se leta 1999 tudi poročil, istega leta pa se nama je rodila tudi hčerka Lea. Podjetje sem zaradi slabih poslovnih rezultatov zaprl dve leti kasneje in nato ponovno odprl podjetje za izvajanje pristaniških in drugih storitev, ki po devetih letih še vedno uspešno posluje in redno zaposluje 60 delavcev.
Kako ocenjujete druge IPS-je, o katerih mediji poročajo glede domnevnega izkoriščanja delavcev?
Od leta 2011, ko je bila stavka, si prizadevam in delam na tem, da ustvarjamo dober odnos med delodajalcem in zaposlenim. Pri tem lahko dodam, da sem uvedel model plačevanja oz. nagrajevanja zaposlenega, kar se je izkazalo za dober ukrep. Torej, da podjetje posluje dobro in so zaposleni zadovoljni s plačo. Takratni moji predlogi o upoštevanju zakona o delovnih razmerah so bili preslišani in niso bili upoštevani. Zdaj so se ti predlogi začeli postopoma uresničevati (tedenski počitek, dnevni počitek – npr: nekdo, ki je delal v nočni izmeni, ne more biti razporejen v drugo izmeno, uvedba spletne najave vstopa na območje Luke Koper …).
Kakšno pa je vaše mnenje o nujnosti drugega tira za Luko Koper?
Drugi tir je za Luko Koper zelo pomemben. S tem bi se povečal pretovor, kar je ključnega pomena za Luko. Seveda pa je cena, ki jo predlaga vlada in s katero naj bi uresničili projekt, bistveno previsoka.
Letošnje leto je v Luki Koper odmevala delovna nesreča bolgarskega delavca. Državni inšpektor je krivdo pripisal zgolj njemu, kljub številnim ugotovljenim pomanjkljivostim. Kako vi kot »luški vodja« gledate na te ugotovitve?
Zelo mi je žal, da je prišlo do te nezgode. O nesreči in okoliščinah imam svoje mnenje, vendar ga ne morem povedati, saj je preiskava še v teku.
Kako se kot podjetnik v svojem podjetju soočate z vse večjo birokracijo, ki jo zahteva država?
V svojem podjetju imam vse dokaj urejeno in nimam nobenih posebnih težav.
Za konec, kako bi morali po vašem mnenju urediti položaj delavcev znotraj Luke Koper?
Če bi imel možnost urediti položaj delavcev znotraj Luke Koper, bi gledal na racionalen izkoristek delovnega časa, da bi bil delavec za svoje delo ustrezno stimuliran, precej pozornosti bi namenil varnosti pri delu in izobraževanju oz. usposabljanju. Uvedel bi tudi plačilo po učinku, kar bi se izkazalo kot pozitivno pri pretovoru blaga in posledično bi bil delavec še dodatno stimuliran.
V uredništvu se Djordju Šmitranu zahvaljujemo za pogovor ter njemu in njegovim delavcem želimo veliko uspehov na njihovi nadaljnji poslovni poti.
Sebastjan J
