V volilno tekmo za koprskega župana se Igor Colja podaja v drugo. Zakaj se je po več letih odločil za to? Poglavitni razlog je urejanje pomanjkljivosti, ki jih vidi v občini. Najpomembnejša točka njegovega volilnega programa je ureditev oskrbe z vodo za Slovensko Istro.
Kandidirali boste za župana Mestne občine Koper. Se lahko našim bralcem na kratko predstavite? Katera so temeljna vodila vašega delovanja v politiki?
Na prvem mestu pošteno in transparentno delovanje tako v občinski upravi kot na drugih njenih področjih pa seveda povezovalnost, vključevalnost in ustvarjalnost s ciljem čim več dobrega, koristnega in potrebnega narediti za občane, občino, njen razvoj, prepoznavnost tako v regiji kot državi in na mednarodni ravni. V vodstveni vlogi sem se že – to si upam trditi in utemeljiti – dokazal pred leti, ko sem bil en mandat podžupan v najbolj plodnem obdobju Borisa Popoviča. Tedaj se je v občini res pospešeno delalo tudi z mojo pomočjo (nova osnovna šola, kjer sem bil predsednik komisije za gradnjo, nova gasilski in zdravstveni dom, stadion in atletski stadion …). V Sloveniji je bila na oblasti Janševa vlada, veliko vrat v državne ustanove, ki so bile pristojne za odobritev različnih razvojnih projektov v koprski občini, sem imel odprtih. Nato sem se za 15 let zaradi bolezni umaknil iz politike, tokrat se vanjo spet bolj aktivno podajam.
Katere vrednote zastopate?
Od nekdaj zastopam krščanske vrednote. To so družina, vera v boga, pošteno delo, pripadnost narodu in domovini, skrb za narodovo dediščino in kulturo, skrb za okolje, solidarnost s šibkejšimi, srčna dobrota, čustvena inteligenca, spoštovanje sočloveka in drugih narodov, pripadnost Primorski in še marsikaj. Prepričan sem, da so prav ta čas, ko
želi Golobova vlada uveljaviti nov družinski zakonik, ki ruši tradicionalno družino matere, očeta in otrok ter pušča prosto pot ideologiji LGBT, krščanske vrednote toliko bolj pomembne oziroma nanje ne smemo pozabiti, ampak jih moramo spodbujati in gojiti. Zato si kot župan ne bi nikoli upal mestu Kopru dodeliti certifikata »LGTB prijazno mesto«
oziroma Koper vključiti v mrežo mavričnih mest, ki izvajajo politiko LGBT. V to mrežo je denimo vključena Ljubljana, ki je celo edino mesto v Evropi, v katerem so del prostorov Mestne hiše namenili LGBT-skupnosti. Župan Janković očitno to zelo podpira, po drugi strani pa zanika pokop žrtev povojnih pobojev, med njimi Romov, na Žalah.
V volilno tekmo za koprskega župana se torej podajate v drugo. Zakaj ste se po več letih spet odločili za ta korak? Nam lahko naštejete pet za vas najpomembnejših razlogov?
Razlogov je več kot pet. Vsi so vezani na urejanje pomanjkljivosti, ki jih vidim v naši občini. Prva, najpomembnejša točka mojega volilnega programa je ureditev oskrbe z vodo za slovensko Istro. Dobro se še vsi spomnimo, saj ni dolgo tega, ko smo imeli v Istri izredno stanje s pitno vodo. To je naša rakasta rana, ki je v 30 letih samostojne Slovenije še
nobeni oblasti ni uspelo sanirati. Zakaj, ni najbolj razumljivo, saj imamo, tako kažejo raziskave našega podzemlja, tudi v Istri še neizkoriščene vodne vire. Ocenjujem tudi, da dosedanji načrti, kako nam zagotoviti ustrezne količine pitne vode, niso vsi zanemarljivi. Tu mislim tako na povezovalni vodovod med Krasom in Istro kot na zajetje Padež-Suhorca.
A potrebne je veliko več politične volje! V to kislo jabolko bom zagotovo najprej in zelo silovito ugriznil, če bom izvoljen.
V tekmo za prvi stol občine gredo poleg Bržana še Popovič, njegov nekdanji somišljenik Peter Bolčič (sedaj s svojo listo) in glasbenik Patrik Greblo. Menite, da bo glede na politično konstelacijo v državi in občini pestro?
Moje mnenje je, da koprska občina potrebuje zmerno občinsko politiko. Viharni časi gospoda Popoviča, kakor jih zaradi njegovega načina županovanja imenujem (a ne v slabem pomenu besede) in ki so sicer prinesli res velik razvojni skok, so mimo. Vodenja gospoda Bržana ne morem komentirati, ker nisem delal z njim. Vsekakor pa sem kot
povprečni opazovalec dogajanja v zadnjih letih prepričan, da Koper potrebuje srednjo pot, kot pravim – zmerno občinsko politiko. Vztrajno in preudarno vodenje, sprejemanje kompromisov, upoštevanje vseh mnenj, vidikov in potreb, zmerna mera tveganja pri načrtovanju večjih naložb, kakovosten nadzor. Tako vidim svojo morebitno župansko funkcijo. Kam se bo glede na državno politično konstelacijo politično nagnila naša občina
in ali bo zaradi tega v kampanji pestro, pa je ta trenutek težko napovedati. Želel bi si, da ne v škodo občanov, ampak v njihovo korist.
Katere so – poleg ustrezne oskrbe z vodo – vaše programske prednosti, s katerimi želite prepričati volivce?
Kakor sem prej dejal, se je v naši občini v zadnjih 20 letih res veliko naredilo, a ne vsega. Ko poslušam občane, zaznavam, da je treba narediti še marsikaj. Naj navedem le nekaj najnujnejših potreb: mladi ne morejo priti do stanovanj, občina naj prevzame del bremena nase in jim na tej poti pomaga s subvencijami, z javno-zasebno graditvijo cenejših stanovanj za mlade družine, s ponudbo cenejših zemljišč za tipske hiše ali stanovanja za mlade in še kaj. Poleg mladih so zelo na udaru starejši občani, saj primanjkuje zmogljivosti v domovih za starejše. Zavedam se, da je ta podvig v veliki meri vezan na državne koncesije in na finance, a slediti je treba primerom dobre prakse, denimo graditev domov zagotoviti z javno-zasebnim partnerstvom, četudi iz tujine, in s pomočjo evropskega
denarja. Prepričan sem, da se da, le zavzeti se je treba. Pa ne zaradi nabiranja političnih točk, temveč – iskreno za dobro starejših občanov. Na tej točki upam, da bo uspel tudi referendum proti zakonu Golobove vlade, ki urejanje dolgotrajne oskrbe, kakor ga je zasnovala Janševa vlada, zamika za eno leto. Osebno jim ne verjamem. Se bojim, da bodo odlične rešitve dolgotrajne oskrbe zamenjali s svojimi povsem neučinkovitimi.
Gotovo ste zasnovali kar nekaj pomembnih načrtov za prihodnost, razvoj in prepoznavnost občine …
Ja. Kdor je kdaj živel in še živi v središču Kopra, zazna opazno potrebo po parkirnih prostorih za domačine. Cene mesečnih abonmajev, ki zdaj veljajo tako pri javnih upravljavcih kot pri zasebnikih, so absolutno previsoke. Biti bi morale vsaj za tretjino nižje. To je nujno treba urediti. Enako velja za komunalne priveze za plovila. Koper je obmorsko, ribiško mesto, vse bogatejše tudi s plovnim turizmom. Brez te dodane vrednosti bi mesto izgubilo svoj obmorski status. Zato naj bodo cene komunalnih privezov za domačine simbolične, ne pa domala tržne. To zame ni sprejemljivo. Kakor ni sprejemljiva umazanija ulic, posebno v poletni sezoni v središču Kopra, kjer se zadnja leta tare vse več turistov, tudi petičnih s številnih potniških ladij. Ulice, javne površine je treba redno čistiti in vzdrževati. Mesto samo je največji odraz prebivalcev, občine, Istre. K temu poleg ponudbe, gostoljubja, kulture sodi tudi čistoča. In urejenost infrastrukture. Mnoge ulice imajo še staro napeljavo. Ta res ne sodi v sodobni Koper.
Zakaj, ocenjujete, so za občane in občino pomembni?
Ker jim bodo olajšali in polepšali bivanje, življenje, gibanje, upravljanje z mestom. Ker jih bodo dvignili na raven razvitega in ozaveščenega meščana, ki živi v osrednji Evropi 21. stoletja, na prepihu več zahodnih kultur. V mestu, ki beleži vse večji obisk domačih in tujih
turistov. V mestu, ki povezuje morje s celino, ki se povezuje z drugima dvema istrskima mestoma; v univerzitetnem mestu in v mestu, ki je zraslo na prepoznavni beneški kulturi. In ne nazadnje v mestu z obširnim podeželjem.
Občani marsikdaj opozarjajo župane, da zanemarjajo podeželje. Kako gledate na ta element koprske občine in kaj bi storili za njegov razvoj?
Koprsko podeželje je bogato s tipičnimi istrskimi kulturami. Vinogradništvo in oljkarstvo sta naša paradna konja, žal je v desetletjih po drugi vojni v veliki meri usahnilo kmetijstvo, ki bi zaradi ugodne podnebne lege Istre lahko bolj cvetelo predvsem v prvih pomladnih
mesecih. V tem segmentu bi lahko občina, posebno sedaj, ko bo zaradi vsesplošne krize samooskrba zelo pomembna, izkoristila še kakšno skrito zakonsko klavzulo in prebivalcem omogočila primerne pogoje za samooskrbo. Druga stvar pa je infrastruktura na podeželju: številne ceste tam so v slabem stanju. Enako zapuščene hiše, te bi lahko s pomočjo občine preuredili v točke z avtohtono kulinarično ponudbo. Urediti je treba tudi povezave podeželja z večjimi prometnicami, kot je denimo avtocesta. In pa seveda javni prevoz. Nedopustno je, da na primer v Dekane peljeta le dva avtobusa dnevno. Sem tudi proti vinjeti med Škofijami in Koprom. Če mi bo dano, se bom zelo zavzel za njeno ukinitev.
Velik del družbene stvarnosti so neprofitna društva, civilna družba. Je v MOK dovolj posluha zanje? Kaj pa za gibanje starejših in invalidov?
Sam sem si zadal, da če bom izvoljen, bom do prostovoljnih gasilcev v primerih intervencij v izrednih razmerah bolj radodaren kot premier Golob, ki jim je obljubil nagrade, na koncu pa se je ta obljuba sfižila. Take gasilce je treba posamično nagraditi. Ne pozabimo, kako so se izkazali in kaj so tvegali ob nedavnih požarih na Krasu in pri nas v Istri. Za gibanje predvsem starejših pa sem si zamislil vzpenjačo na Markovec, z vstopno točko pri šoli Antona Ukmarja in izstopni pri novi plaži. Prebivalci namreč radi hodijo peš v središče, nazaj pa jim je težko. Vzpenjača bi jim olajšala pot domov. Enako kolesarjem in mamicam z vozički, saj bi bila dovolj prostorna. Velik poudarek pa v svojem programu namenjam tudi urejenim dostopom za invalide, da se nikjer v občini ne bi znašli v neprijetni situaciji. Prav tako se zavzemam za urejena obstoječa otroška igrišča, graditev novih in finančno pomoč občine lokalnim vrtcem pri možnosti popoldanskega programa oz. bivanja, tako da bi bilo za varstvo otrok poskrbljeno tudi v tistih primerih, ko so starši popoldne v službi.
Kaj nameravate storiti za malo gospodarstvo v koprski občini, če boste izvoljeni? Zdaj namreč Golobova vlada zaostruje pogoje za samostojne podjetnike.
Zagotoviti jim je treba optimalne pogoje za njihovo delovanje. Občina na primer lahko z odlokom zniža nadomestilo za uporabo stavbnih zemljišč podjetnikom, obrtnikom, ki bi radi gradili poslovne stavbe. Za občinske poslovne prostore, ki jih imajo obrtniki in podjetniki v najemu, pa jim določi simbolično najemnino, kolikor oceni, da so perspektivni.
Zavzemal bi se tudi za povečanje občinskih subvencij za zagon obrtniških dejavnosti, za nove zaposlitve, za prve zaposlitve itd. V tem smislu se mi zdi dobra ideja ta, da občina v okviru spodbujanja novih poslovnih idej večkrat organizira posvete z nadobudnimi podjetniki in jim pri promociji tudi pomaga. Zavedati se moramo, da je med nami ogromno mladih, ki imajo svežo energijo in odlične poslovne ideje, z našo pomočjo pa lahko
pripomorejo k reševanju problema brezposelnosti, prav tako pa tudi pri razvoju občine. Kakorkoli, truditi se je treba za znižanje brezposelnosti.
S kakšnim sloganom, vodilom, pozivom boste šli v kampanjo?
Ja, volivce bom nagovarjal z besedami: »Prisluhniti, pomagati in ne razdvajati.«
Biografija
Igor Colja je rojen leta 1959 v Postojni. Ko je bil otrok, so se s starši iz
Sežane preselili v Koper, kjer v Kampelu pri Kopru z družino živi še
danes. Po poklicu je elektrotehnik, 12 let je plul na ladjah Splošne plovbe,
kjer je opravljal delo častnika radiozveze, zaposlen je bil tudi na Zvezi
ladjarjev Slovenije kot pomočnik predsednika uprave. Sedaj je upokojen.
Ima dva odrasla sinova, od leta 1996 je član SDS, že tretji mandat opravlja
funkcijo predsednika lokalnega odbora SDS Koper. Poleg tega je že
kandidiral v državni zbor, dva mandata je bil občinski svetnik SDS v
Mestni občini Koper (MOK), pri županu Borisu Popoviču je bil en mandat
podžupan.Izpostavljeni stavki:
Preudarno vodenje, upoštevanje vseh mnenj in potreb, zmerno tveganje pri
večjih naložbah, kakovosten nadzor. Tako vidim svojo morebitno
župansko funkcijo.
Cene komunalnih privezov za domačine morajo biti simbolične, ne pa
domala tržne. To zame ni sprejemljivo.Kdor živi v središču Kopra, zazna opazno potrebo po parkirnih prostorih
za domačine. Cene mesečnih abonmajev so ta čas absolutno previsoke.Od nekdaj zastopam krščanske vrednote. To so družina, vera v boga,
pošteno delo, pripadnost narodu in domovini.
Avtorica: Lea Kalc Furlanič
Vir: Demokracija (Intervju je bil prvotno objavljen v tedniku Demokracija)
