Zaradi velike branosti prispevka o naseljevanju Italijanov na slovensko Obalo in Kras, smo v uredništvu poiskali še nekaj zgodb zamejcev, ki so novi kraj prebivanja našli v Sloveniji.
Med njimi najdemo upokojence, javne uslužbence, podjetnike in tudi mlade družine.
Življenje Italijanov v Sloveniji
Antonella se je v Škofije preselila pred tremi leti, skupaj s svojim partnerjem in dvemi otroci.
»Cena za hišo z balkonom, garažo in vrtom v Miljah bi bila vsaj za tretjino višja. Seveda se je bilo potrebno prilagoditi nekaterim spremembam, kot je bila vožnja otrok v vrtec v Milje, namesto sprehoda z njimi do tja. Vendar so za naju s partnerjem to malenkosti, ki niso preveč vplivale na najino življenje, čeprav se voziva na delo v Trst.«
Sandro in Viviana sta se nedavno upokojila ter sprejela odločitev, da razširita svoja obzorja s selitvijo v Sežano, kjer sta ostala zaradi čudovitega razgleda na pokrajino.
»V Sloveniji je življenje z italijansko pokojnino precej lažje. Najprej sva si ogledovala hiše v okolici Rabujeza, vendar naju nepremičnine niso prepričale, nato sva se odločila za Sežano. Ob ogledu tretje hiše sva se odločila, da sva našla najin kotiček. Prijetno presenečenje je bila samo 2 % provizija, ki jo je agencija pobrala, za razliko od 4 % v Italiji.«
Sandro in Viviana sta nekdanja državna uslužbenca, ki sta šele po upokojitvi lahko prijavila bivališče izven Italije.
»Ena izmed prednosti življenja na kraški planoti je lažji dostop do svežega sadja in zelenjave. Naravno pridelana hrana je v Sloveniji precej cenejša, kot v Italiji, čeprav sva navajena na celo paleto izdelkov, ki niso dostopni v Sloveniji.« Viviana pojasni, da so »Kraški prebivalci precej bolj zaprti od tistih na Obali. Vendar pa se z znanjem nekaj slovenščine hitro vzpostavijo pristni odnosi.«
Vsi javni uslužbenci pa se ne držijo pravila bivanja v Italiji za časa delovnega razmerja z državo.
»Mnogi izmed Italijanov, ki se odločijo za bivanje v Sloveniji so javni uslužbenci, nekateri celo zaposleni v italijanski policiji. Za odhod v Italijo in vračilo v Slovenijo uporabljajo manjše obmejne prehode, katere za razliko od tistih v Rabujezu, na Fernetičih in v Pesku enote italijanske policije in karabinjerjev ne nadzirajo tako pogosto.« situacijo opiše nepremičninska agentka, ki se je tudi sama iz Italije preselila na slovensko obalo in tam sedaj tudi opravlja svoje delo.
Paul se je v deželo svojih staršev vrnil zaradi ljubezni, kjer je našel svojo partnerko Irino.
»“Kljub vsemu trudu, da sva odšla iz Slovenije, se ti vračaš tja tako srečen” sta mi starša leta 2012 rekla ob oznanitvi novice, da se iz Sesljana selim v Koper. Vendar se v Italijo nimam namena vrniti, saj me je v Sloveniji presenetila urejenost urbanega okolja. Javni uslužbenci dobro skrbijo za čistočo ulic in cest, tudi zelene površine so zaradi javnih vzdrževalnih služb lepo negovane.«
Claudio, 30. letni prodajalec na Opčinah, doma iz Salerna je kmalu po prihodu na Kras pričel razmišljati o selitvi v Sežano.
»Pričel sem z iskanjem hiše v Sežani s pregledovanjem slovenskih oglasov, katere sem prevajal z Googlovim prevajalnikom. Vendar pa sem ob vsakem klicu dobil odgovor, da ne oddajajo Italijanom. Upanja nisem izgubil, saj sem bil tudi v Trstu mnogokrat zavrnjen zaradi prihoda iz juga. Šele ob pomoči najemodajalca na Opčinah, ki govori slovensko, sem prišel do ogledov bivališč, vendar se ovire tudi tu niso končale. Ob sklepu najemne pogodbe sem dobil pogoj, da polovico najemnine plačam na roke, obenem pa sem moral ohraniti prijavljeno bivališče v Italiji pri trenutnem najemodajalcu. Vse skupaj me je spominjalo na naše južne italijanske navade, zato sem z nasmeškom podpisal najemno pogodbo.«
Neuradne številke uradnih institucij
»Od leta 2004 se je iz Trsta v Slovenijo odselilo približno 1000 družin, od leta 2008 do sedaj se je ta številka dvignila na približno 2500 družin. Vendar pa bi lahko zaradi neurejenih razmer s prijavljenimi bivališči v Italiji in bivanjem v Sloveniji govorili o okrogli številki 3000 družin, kar bi okvirno predstavljalo nekaj manj kot 10 tisoč Italijanov na območju Slovenije.« približno število preseljenih družin opiše Michele Berti, vodja mednarodnega oddelka v deželni vladi FJK-ja.
»Italijanska zakonodaja omogoča, da naši državljani lahko ohranijo kraj prebivališča tu, tudi če v tujini bivajo in delajo več kot 6 mesecev. Zato mnogi Italijani odidejo v Slovenijo, tam kupijo nepremičnino, prebivališče pa imajo prijavljeno pri svojih starših, sorodnikih ali prijateljih v Italiji.«
Damiano Fischer, predstavnik italijanske skupnosti v Kopru pojasni, da »Je sprejem Italijanov v Sloveniji še vedno pogojen predvsem z okoljem in generacijskim dojemanjem. Italijani, ki poseljujejo tradicionalno dvojezična območja se lažje vklopijo v slovensko okolje od tistih na planoti. Tudi Slovenci Italijane sprejemajo različno glede na generacijo, kateri pripadajo. Vsaj starejši imajo do prišlekov še vedno odpor, med tem, ko je za mlade pojem meja, kot so ga doživljale starejše generacije z mejo med Italijo in Jugoslavijo, nekaj zastarelega. Pogled na to se seveda izboljšuje in v zadnjih letih se vidi precejšnja razlika v sprejemanju Italijanov v Sloveniji in nanje ne gledajo več, kot na nadležno pristnost.«
Komentarji Italijanov na socialnih omrežjih ob teh zgodbah variirajo od odobravanja, da se predvsem v Italiji rojeni Slovenci vrnejo v domače okolje, zaradi kulturne kompatibilnosti jezika in drugih podobnih razlog. Ter na drugi strani do osuplosti, kako sta si obe državi, kljub skupnim povezavam v okviru EU še vedno tako različni po kvaliteti standarda življenja.
Uredništvo
