V zadnjem času so Slovenijo pretresle tri okoljevarstvene požarne katastrofe, ki so razgalile bedo pogojev delovanja slovenskega gasilstva in državnega mačehovskega odnosa do prostovoljnih in poklicnih gasilcev, ki za razliko od politikov dnevno ogrožajo svoja življenja za zaščito slovenskega prebivalstva.
Zagorelo je v Kemisu
Nekaj pred 8. uro zvečer 15. maja je Vrhnika skočila na noge, zagorelo je v Kemisu, industrijskem obratu za predelavo nevarnih odpadkov. Domačini so poročali o nekaj detonacijah katere je bilo slišati na območju Kemisa, kmalu pa so na prizorišče prispeli prvi člani gasilskih enot in društev ter pričeli z gašenjem požara nevarnih in strupenih snovi.
»Za nami so naporni trenutki katerih ne bomo nikoli pozabili… še posebej tisti ki smo bili v prvih vrstah. Zaradi narave požara s katerim smo se borili nam naše osebne zaščitne obleke že med samim gašenjem niso več zagotavljale popolne zaščite, zato smo bili napadalci še toliko bolj izpostavljeni nevarnosti. Večina opreme je bila po končani intervenciji popolnoma uničena.« je bil komentar Gasilske enote Stara Vrhnika po požaru v Kemisu.
V Kemisu je bilo skladiščenih 948 ton nevarnih in 452 ton nenevarnih odpadkov. Ogenj je zajel 456 ton nevarnih in 414 ton nenevarnih odpadkov, pri čemer zaradi hitre intervencije gasilcev ni zgorelo vse in povzročilo še večje okoljske katastrofe.
V naslednjih dneh po požaru so se v javnosti začela pojavljati ugibanja kaj vse je tisti usodni ponedeljek gorelo v Kemisu. Vrhnika je bila v torek prekrita s kosi zoglenelih Kemisovih odpadkov, kmalu pa so tudi gasilci s prizorišča požara začeli poročati o zdravstvenih težavah.
»Mlajši gasilec je prvi dan opisal lažjo zastrupitev z monoksidom. Po enem tednu so se mu pojavili izpuščaji po vsem telesu. Drugi so opisovali utrujenost, kiselkast okus na koncu jezika in kovinski okus v ustih, ki pa ga je vsak občutil nekoliko drugače. Izmerjene koncentracije kovin bi težko povezovali s tem okusom.«
Dobra novica po besedah Metode Dodič Fikfak, predstojnice kliničnega inštituta za medicino dela je, da nihče od gasilcev ni imel tipičnih akutnih učinkov, kar bi lahko interpretirali kot brezbrižni odnos državnih inštitucij do gasilcev.
Kemis ni želel razkriti celotnega seznama nevarnih odpadkov ujetih v požaru, kasnejši testi pa so pokazali, da je gorel tudi strupeni herbicid Atrazin, ki je v Sloveniji prepovedan že od leta 2003 in je tako še poglobil vprašanja, ali je Kemis v 16 % državni lasti prek Gornje Group (100 % državni lastniški delež) sploh posloval v skladu z zakonodajo Republike Slovenije.
Zagorelo skladišče odpadnih sveč v Ljutomeru
V četrtek 8. Junija nekaj po 9. uri je zagorelo v podjetju Ekoplastkom, ki se ukvarja s predelavo odpadnih sveč. Z ognjenimi zublji se je spopadalo več kot 300 gasilcev gasilskih enot in prostovoljnih društev. Na pomoč jim je priskočil celo helikopter Slovenske vojske, v kasnejših preiskavah pa policija ni izključila požiga za vzrok požara. V naslednjih dneh so uradne inštitucije opravile okoljske meritve, ki po besedah uradnih predstavnikov nakazujejo, da požar ni imel večjega vpliva na okolje. Čeprav so pri meritvah zaznali višje obremenitve vode s svincem, aluminijem, cinkom, kadmijem in kositrom, ob enem pa je Nacionalni inštitut za javno zdravje prebivalcem v svojih priporočilih odsvetoval uporabo vrtnin in sadja v bližini območja požara.
Zagorelo v Novem Mestu
Tretja okoljska katastrofa pa se je zgodila v četrtek, 20. Julija, nekaj po 16. uri, v Zalogu pri Novem Mestu, kjer je zagorela sortirnica odpadkov Ekosistemi. Tretji požar v tej predelovalnici v zadnjih štirih letih, med tem pa so ekologi konstantno opozarjali da Ekosistemi za okolje in okoliške prebivalce predstavlja pravo ekološko bombo.
Čeprav ima podjetje Ekosistemi dovoljenje za predelavo zgolj nenevarnih odpadkov, pa je dekan biotehniške fakultete Miha Humar na podlagi slik pogorišča v medijih opozoril, da so na pogorišču v Zalogu goreli tudi železniški pragovi, ki so po slovenski in evropski zakonodaji nevaren odpadek.
»Predelava lesa v lesne pelete oziroma sekance v primeru Ekosistemov ni tako nedolžna. Odsluženi železniški pragovi, čeprav so iz lesa, so nevaren odpadek, ki ga ni dovoljeno prosto odlagati in/ali nenadzorovano sežigati. Impregnirani so s kreozotnim oljem, ki je zmes 400 policikličnih aromatskih spojin, od katerih jih je polovica resno strupenih. Pri nenadzorovanem gorenju nastajajo dioksini, ki spadajo med najstrupenejše spojine.« je svojo trditev pojasnil dekan.
S požarom se je spopadalo več 200 gasilcev, 29 pa jih je potrebovalo nujno medicinsko pomoč. Enega izmed gasilcev so zaradi hude zastrupitve z ogljikovim monoksidom policisti prepeljali v Bolnišnico Novo Mesto. Okoliške zdravstvene enote so bile v nujni aktivaciji, saj so se pojavljale govorice o morebitni resni kemijski nesreči na območju. Zaradi dima in možne prisotnosti drugih nevarnih plinov so že v četrtek iz okoliških hiš evakuirali 39 prebivalcev, na svoje domove pa so se lahko vrnili šele v petek zvečer.
Družba Ekosistemi se je ob izbruhu požara branila, da imajo vsa okoljevarstvena in druga uporabna dovoljenja, ob enem pa naj bi bil v obratu tudi vseskozi prisoten vsaj eden izmed zaposlenih zadolžen za požarno varnost. Okoliški prebivalci pa so demantirali zagotovila družbe, saj naj bi bili po njihovih besedah v obratu neprestano prisotni nevarni odpadki, njihovo skladiščenje pa po besedah domačinov ni bilo v skladu z izdanimi dovoljenji. Prav tako pa so okoliški prebivalci opozorili na kanalščino in odplake, ki se pod cesto pri podjetju iztekajo v nekakšen naravni zbiralnik. Ob močnejših padavinah pa se voda mimo železniške proge izteka po travnikih in poljih do reke Krke, kmetje pa naj bi imeli na tem območju pred leti tudi že uničen pridelek zaradi onesnaževanja.
Kljub spodbudnim prvim rezultatom analiz vzorcev iz okolja, kjer uradne državne inštitucije niso zaznale večjega vpliva na okolje, pa je Nacionalni inštitut za javno zdravje v svojih poročilih in priporočilih za okoliško prebivalstvo, katere je inštitut dnevno dopolnjeval nazadnje izjavil, da odsvetuje vso uporabo vrtnin in sadja, prebivalce pa je pozval naj ob prvem dežju preprečijo izlitje deževnice s streh hiš v okolje. Inštitut je tudi svetoval naj kmetje zavržejo prvo košnjo trave po požaru, prebivalcem pa je inštitut odsvetoval intenzivno gibanje, športne in rekreativne prireditve na prostem na območjih prizadetih v požaru.
Inštitut je tudi odsvetoval zračenje bivalnih prostorov, ob enem pa naj bi prebivalci po aktivnostih na prostem pred vstopom v domovanje s sebe stepli prah z obleke ter obutve, saj bi tako čim manj prahu in zemlje zanesli v bivalne prostore. Pred vstopom v bivalne prostore pa je inštitut tudi opozoril, da je potrebno z mokro krpo obrisati hišne ljubljenčke in poskrbeti, da se ti nebi zadrževali na onesnaženih območjih.
MORS in gasilci ne najdejo skupnega jezika
Zaradi plačnih anomalij, do katerih so privedli varčevalni ukrepi ob finančni krizi in njihovem odpravljanju za gasilce pa so za pogajalsko mizo sedli predstavniki Sindikata poklicnega gasilstva Slovenije in predstavniki Vlade. Ti v preteklem tednu še niso našli skupnega jezika, vladni predlogi pa so ujezili predstavnike sindikata do te mere, da ta celo napoveduje stavkovne ukrepe, je za medije pojasnil sekretar Sindikata poklicnega gasilstva Slovenije David Švarc.
Namesto povišanja osnovne plače za 12 odstotkov, kar po oceni sindikatov ne presega okvirjev lanskega dogovora z vlado, je namreč ministrstvo privolilo le v dvig za osem odstotkov, torej toliko, kolikor so po sindikalnih pojasnilih izgubili z varčevalnimi ukrepi, sindikalni predlog pa po Švarčevih pojasnilih znašala zgolj 150.000 evrov. Vlada je njihov predlog zavrnila, gasilski sindikat pa od svojih zahtev ne bo odstopil, je zatrdil Švarc.
Dodaten udarec za gasilce pa je bilo včerajšnje pisno pojasnilo MORSa, da za en plačni razred znižuje že dogovorjeno povišanje plače za določene službe znotraj gasilske strukture.
»Politika se postavlja z gasilci le, ko jih potrebuje. Ko bi nam morala zaradi truda in tveganja pri reševanju življenj ter premoženja zvišati čedalje nižje plače, pa se do nas obnaša skrajno podcenjujoče.« je vladna pogajalska stališča komentiral David Švarc, »Zaradi takšnega podcenjujočega odnosa bomo septembra začeli sindikalne aktivnosti. Norca se iz nas ne bodo delali!« pa je svoj komentar podal predsednik sindikata Aleksander Ogrizek ter dodal, da zaradi besa in razočaranja članov sindikata, vodstvo niti nima mandata, da podpiše ponižujoči vladni predlog.
Na ministrstvu za obrambo so pojasnili, da gre pri poklicnih gasilcih za skupino, ki so jo kot vse druge pooblaščene uradne osebe (vojake, carinike, dacarje in paznike), primerjali s policisti. Glede na dejstvo, da se nobeni poklicni skupini od teh uradnih oseb razvrstitev ne povišuje za tri plačne razrede, tudi za gasilce to ni bilo sprejemljivo, so povedali in poudarili, da so pogajanja končana in da ne bo več nobenih dodatnih dogovorov.
V primeru da sindikat ne podpiše sporazuma in tako zagotovi povišanje plač gasilcem, pa MORS vali krivdo zgolj na gasilski sindikat.
Kako cinično je vlada pristopila k pogajanjem z gasilskim sindikatom kaže tudi njihov odziv na sindikalni predlog o zaposlitvi poklicnih gasilcev v tovarnah z nevarnimi odpadki. Kar se je glede na zadnje tri večje požare v predelovalnih obratih pokazalo ne samo kot nujni ukrep pač pa bi moral glede na tujino to biti že zdavnaj uzakonjen sklep, kršitelji pa strogo kaznovani. Na MORSu so pojasnili, da je ta predlog smiseln, “ne more pa se kar tako določati, da morajo biti to poklicni gasilci”. A glede na rezultate analiz zadnjih večjih požarov bo uprava za zaščito in reševanje predlog proučila, so dodali.
Morda pa bi pogajanja stekla drugače, če bi se pogajalni predstavniki vlade, ali celo poslanci udeležili gasilske intervencije, ter najprej nase nadeli 50 kilogramov zaščitne in gasilske opreme, ter bi se nato več ur na žgočih temperaturah v nevarnih strupenih okoljih bojevali z ognjenimi zublji. Vendar pa je očitno za vladne birokrate primerljivo delo med gasilci in cariniki, ki v navadnih uniformah, največkrat v prijetni senci pregledujejo tovorna vozila brez težjih delovnih nalog.
Na srečo ima vsaj Nuklearna elektrarna Krško svojo lastno usposobljeno gasilno enoto, saj bi verjetno ob primeru jedrske nesreče v Krškem sodeč po izkušnjah socialistične oblasti ob nesreči v Černobilu ter dosedanjim odzivom Vlade Mira Cerarja ta svetovala prebivalcem, naj se ne zadržujejo preveč na prostem in naj ne uživajo vrtnin, ostalih negativnih posledic za okolje pa niti nebi pričakovali.
Sebastjan J
