Danes mineva 10 let od odprtja Barbarinega rova v Hudi jami, ki je takrat razkril vso barbarsko naravo krvoločnosti partizanskih odredov v času ob koncu druge svetovne vojne in po njej. Slovenska javnost je znova spregovorila o tematiki vojnih in povojnih izvensodnih pobojev ob nedavnem spominskem obeležju v Bazovici. Žal pa Bazovica ni edino množično grobišče na tem območju, ki so ga za seboj pustili partizani in kasnejša komunistična oblast. Jame polne človeških trupel in njihovih ostankov tako najdemo tudi na slovenskem Krasu, možna pa je tudi kontaminacija pitne vode s temi ostanki trupel.
Množično grobišče v Svetem pri Komnu
Množično grobišče v Svetem pri Komnu, bolje poznano kot Grobišče 326: Preserska jama, leži le nekaj 100 metrov stran od prvih stanovanjskih hiš v naselju Sveto pri Komnu in naselju Ivanji Grad. Grobišče je označeno in tudi “primerno” zavarovano, vendar pa ni bilo nikoli raziskano. Zato natančno število žrtev, njihova narodnost in pripadnost niso bile do sedaj nikoli potrjene.
Predhodne ugotovitve namigujejo na večje masovno grobišče. Dolžina jame se namreč razteza na 341 m, njena globina pa sega vse do 132 m globoko, sama jama pa se že po 81 m razširi v podzemno dvorano. Zato naj bi po nekaterih ocenah na tej lokaciji ležalo preko tisoč trupel neznanih oseb. Še posebej zaskrbljujoče glede te jame pa je Okoljsko poročilo za OPN Občine Komen, izvedeno leta 2016, v katerem lahko za Presersko jamo preberemo naslednje: »Razmeroma velik vhod vodi v 81 m globoko brezno velikih dimenzij, ki se konča z dvorano. V globini 125 m se občasno pojavlja voda. Ob maksimalnem vodostaju je jezero 10 m dolgo in do 4 m globoko. Ob suši jezero uplahne in izgine v neprehodnih razpokah.«
Domnevno množično grobišče v Koritah na Krasu
Le nekaj kilometrov stran od Svetega pa leži še eno domnevno množično grobišče v bližini Komna, znano kot Grobišče 350: Kaverna v Koritah. Gre za neoznačeno masovno grobišče, ki je bilo, kot Preserska jama locirano na podlagi najdb človeških kosti.
Čeprav je uradni zapis, da »glede na konfiguracijo brezna ni verjetno, da bi lahko bilo prikrito grobišče iz 2. svetovne vojne«, pa je tudi to grobišče evidentirano v seznamu masovnih grobišč vojnih in povojnih izvensodnih pobojev. Šele po natančni preučitvi vsebine brezna, bo možno z gotovostjo potrditi ali zavreči trditev o masovnem grobišču na lokaciji. Naša fotografska ekipa pa je potrdila, da se iz brezna širi vonj po gnilobi in trohnenju, ki človeka ob dejstvu, da na dnu brezna lahko leži na stotine ostankov trupel, navda s tesnobo in nelagodjem.
Povojni in sodobni kanibalizem
Uživanje človeških ostankov ali kanibalizem predstavlja najnižjo barbarsko stopnjo razvitosti posamezne civilizacije. A ravno v to početje, konzumacijo človeških ostankov je povojna komunistična oblast silila slovenski narod, predvsem na kraškem območju, ki je bil že tako zaznamovan s trpljenjem pod fašizmom pred 2. svetovno vojno.
Ivan Maček je Junija 1945 ukazal sanacijo Brezarjevega brezna, saj je prišlo do okužb. Voda v potoku je bila krvava, v širši okolici brezna se je širil neznosen smrad. Sanacija je trajala skoraj tri tedne, trupla pobitih so prenesli v Kucljo dolino in jih tam zakopali.
Šturm, 2000: 67
Tudi iz poročila za OPN Občine Komen lahko razberemo, da Presersko jamo ob deževju zaliva in polni voda ter s tem spira ostanke tam odvrženih trupel. Ta voda se nato vrne nazaj v kraški podzemni vodni sistem, iz katerega pa se napajajo tudi črpališča za pitno vodo širšega Krasa. Kar je posebej zaskrbljujoče pri tem, pa je dejstvo, da bomo te človeške ostanke v pitni vodi uživali vse do trenutka, ko bodo ta trupla iz kraških jam in brezen odstranjena. Morda pa je ravno dejstvo človeških ostankov v pitni vodi vzrok, da se prebivalci pritožujejo nad močno prisotnostjo klora v vodi, katerega zavohajo že ob odprtju posameznih hišnih pip.
Uredništvo
