Fake news ali lažne novice so del politične propagande, kjer avtor priredi oziroma zmanipulira resnico za nabiranje cenenih političnih točk. Kako lahko lažne novice vplivajo na demokratične procese so pokazale volitve 2016 v Ameriki z nepričakovano Trumpovo zmago, kako resno ogrožajo politične procese, pa dokazuje tudi strah Evropske Unije glede vpliva teh lažnih novic na prihajajoče volitve v posameznih članicah EU.
Nastanek lažnih novic
Kako točno nastajajo lažne novice, nam je na svojih socialnih omrežjih v Januarju demonstriral komenski župan Marko Bandelli z objavo slike iz takratnih stavkovnih protestov javnega sektorja. Na objavljeni sliki je namreč protestnik dr. Simon Zupan s Filozofske fakultete v Mariboru, ki na sliki jasno izraža podporo stranki Alenke Bratušek. Bandellijevi objavi na socialnih medijih je nasedel celo Bojan Požar, ki je sliko skupaj z novico objavil v svojem mediju in tako lažni objavi na socialnem omrežju Twitter dal legitimnost resnega medija.
Resnica o sliki je bila razkrita nekaj dni kasneje, kjer se je izkazalo, da je originalno sliko protestov posnel fotograf Žurnal24 Saša Despot, na transparentu pa ni bilo sledi o podpori Bratuškovi. Župan Bandelli fotografije iz vseh svojih socialnih omrežij še vedno ni umaknil, kljub temu, da so slovenski mediji že razkrinkali prevaro s fotografijo. V bran je PR služba takrat zapisala, da je bil podpredsednik stranke Zavezništvo AB in komenski župan Marko Bandelli zgolj žrtev deljenja slike prek socialnih omrežij in sam ni prirejal slike.
Politična blamaža na socialnih omrežjih
Kako nevarnih je lahko zgolj 240 znakov na socialnih omrežjih, je prek Twitter-ja dokazal Donald Trump, ki je prek svojega računa skoraj sprožil jedrsko vojno s Severno Korejo, ko je njihovega komunističnega diktatorja Kim Jong-una med mirovnimi pogajanji označil za ”malega raketnega moža”.
Da mnogi politiki niso dorasli odgovornosti javnega objavljanja osebnega mnenja brez cenzure PR službe, dokazujejo tudi brisanje posameznih objav. Take objave, navadno napisane v afektu politikom umažejo javno podobo, nato pa jih ti v upanju, da se bo neljuba situacija pometla pod preprogo izbrišejo. A ko je izjava ali slika enkrat objavljena na internetu, navadno ne izgine. Nepremišljene in tudi izbrisane objave na socialnih omrežjih so uničile življenja že mnogim osebam, ki niti nimajo javne podobe.
Glede na to, da se Marko Bandelli za širjenje lažnih novic in širjenje lažne propagande svoje stranke Zavezništvo AB ni nikoli javno opravičil in je bila objava pospremljena z besedami »vestno in pošteno«, se lahko vprašamo, ali so mediji res edini, ki širijo lažne novice in politično propagando? Očitno bomo morali volivci v prihajajočih mesecih biti pozorni na manipulacije novic tako s strani medijev, kot s strani liberalnih politikov.
Sebastjan J
