»Zemlje ne podedujemo od naših prednikov, ampak si jo sposojamo od naših zanamcev.«
V letošnjem letu z današnjim dnem vstopamo v t.i. Dan prekoračenja naravnih virov, s čimer obeležujemo trenutek, kjer človeštvo porabi naravne vire, katere ima na voljo v enem letu in vstopi v ekološki dolg prihodnjim generacijam zanamcev. Letos je ta trenutek nastopil en dan prej kot lani.
Z eksponentno rastjo prebivalstva in omejenimi naravnimi viri, kot so voda, hrana, les, rudnine in kisik z vsakim letom porabimo več virov, kot jih je narava v enem letu sposobna obnoviti. Posledično zaradi prevelikega števila prebivalstva in pospešene porabe naravnih virov z vsakim letom prej vstopimo v obdobje, kjer svojim otrokom porabljamo njihove letne vire za preživetje.
V to štejemo krčenje gozdov, porabo vode, kar vodi v nastanek puščav in pomanjkanje pitne vode, erozijo obdelovalne zemlje, prekomerno ribarjenje in uničevanje živalskih vrst, izkopavanje rudnin in drugih naravnih virov ter porabo kisika, s čimer se kopiči naš odtis CO2 v atmosferi, katerega narava ne more pretvoriti nazaj v kisik.
Svetovne organizacije napovedujejo projekcije, da bomo do leta 2050 dosegli številko 10 milijard ljudi na Zemlji, kar predstavlja trenutno polovico prebivalstva. Evropa se letos sooča z izrazito vročino in pomanjkanjem vode, kar pa se bo v prihodnjih letih zgolj stopnjevalo. Nravni viri bodo tako v prihodnje postajali vse bolj dragoceni in razdrobljeni, najbolj črni scenariji pa predvidevajo tudi nasilne spopade v prihodnje za nadzor teh naravnih virov, predvsem vodnih in prehranskih, ki omogočajo preživetje.
Sebastjan J
