V začetku leta so vzhodnoevropske države od Bruslja zahtevale izenačitev kakovosti prehrambnih izdelkov za vzhodni in zahodni trg. V Sloveniji je takrat na podlagi navedb predvsem Češke in Madžarske o razlikah v kakovosti hrane Uprava RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin opravila analize in sicer so analizirali 22 vzorcev živil iz skupin prigrizki, čokoladni namazi, čokolade, napolitanke, piškoti, bomboni ter instant pripravki za pripravo kakava.
Splošne ocene analiz so takrat pokazale da med izdelki, narejenimi za vzhodni trg, in tistimi za zahodni trg ni bistvenih odstopanj med deklarirano in izmerjeno vrednostjo.
“Že sedaj poteka veliko analiz hrane, a so usmerjene v ugotavljanje, ali je hrana varna za ljudi, ali se zapisani podatki na deklaracijah ujemajo s konkretno sestavo prehranskih produktov,” je takrat pojasnil Dejan Židan, minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. ”Že trenutni pravni red, je tako natančen, da preprečuje dvojno kakovost iste hrane in jo sankcionira.” je rezultate takratne raziskave komentiral še Židan.
Danes pa so bili objavljeni izsledki nove analize, ki so jo izvedli na Upravi za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, Inštitutu za nutricionistiko ter Zvezi potrošnikov Slovenije, ki pa je pokazala bistvene razlike v hrani namenjeni za vzhodni, tudi slovenski trg proti tisti namenjeni na zahodne trge.
Zveza potrošnikov Slovenije je v pregledu trga med 32 pari izdelkov odkrila kar deset parov izdelkov različne kakovosti. Razlike, ki vplivajo na kakovost izdelka, so odkrili:
– v pijači Coca-Cola,
– pri mlečni čokoladi Milka,
– pri konzervi jetrne paštete Primana,
– pri mesnem narezku Primana,
– v brezalkoholni pijači z okusom pomaranče Budget,
– pri sadnem jogurtu z okusom jagode Budget in
– pri Hoferjevi toast šunki.
Razlike so zaznali tudi v pregledu:
– tuninega namaza Rio mare pate,
– mlečne čokolade Riquet in
– Hoferjevega sadnega jogurta z okusom jagode Milfina.
Predsednica zveze Breda Kutin je izpostavila, da so največja težava aditivi, nadomeščanje mesa s sojo, zadeve, ki so po predpisih dovoljene.
“Ena tretjina vzorčenih izdelkov odstopa glede kakovosti. Kar pet od desetih izdelkov, ki so odstopali v kakovosti, je bilo označenih z oznako, ki poudarja slovenski izvor izdelka. Proizvajalci in trgovci izkoriščajo prepričanje potrošnikov, da je slovensko boljše, kar pa ni vedno res,” je zatrdila Kutinova.
Ministrov komentar na odkritje razlik v prehrambnih živilih pa je bil “Če podatke primerjamo s podatki na Češkem, Madžarskem in Slovaškem, je stanje boljše, ni pa idealno.” s čimer minister Židan očitno namiguje na Evropska živila treh različnih kakovosti. Živila za zahodni, vzhodni ter Slovenski trg, čeprav naj bi ravno po Židanovih besedah ob prvih testih zakonodaja preprečevala razlike v izdelkih na trgu, s čimer pa Židan zopet namensko ali nenamensko zavaja slovensko javnost.
Fruktozno-glukozni sirup da, sladkor ne
Če vzamemo za primer Coca Colo, na slovenski deklaraciji lahko preberemo, da je poleg ostalih sestavin v njej tudi fruktozno-glukozni sirup namesto sladkorja, katerega najdemo v pijači namenjeni za italijanske ali germanske trge. Fruktozno-glukozni sirup je ceneno sladilo, nadomestek bolj zdravega sladkorja, saj je sirup umetna kemična spojina, katero telo težje razgradi kot sladkor. Posledično se ostanki takih kemičnih spojin nalagajo v telesu in posledično doprinesejo k družbenim problemom, kot je morbidna debelost, kjer Slovenija pri mladostnikih v Evropi po Eurostatu zaseda sam vrh.
Sebastjan J
