V zadnjih dneh celotno Slovenijo zaposluje sirski ekonomski migrant Shamieh, za katerega je posredoval sam predsednik vlade. Če bi Slovenija leta 2015 ves begunski naval obravnavala s tako pozornostjo, kot jo je posvetila Shamiehju, ki prinaša celo morebitno interpelacijo, bi prvih nekaj sto prišlekov še sedaj obravnavali, ostali pa bi že dve leti čakali na meji. Tudi Primorska se v zadnjem času sooča z ekonomskimi migranti. Ti v negotovih razmerah v čakanju na svoj status preživljajo te mrzle dni na prostem, zgolj s pomočjo prostovoljcev v upanju na boljše življenje.
O beguncih na goriškem je poročala že novinarka RTV Slovenije, Evgenija Carl, pa vendar ti takrat niso zbudili nikakršnega zanimanja, bili so statistična številka. Zanje se ni zavzel nihče izmed politikov, z njimi se ni ukvarjala nobena uradna inštitucija, čeprav ti begunci redno prehajajo prek italijanske meje k nam v Slovenijo. Podobno kot Shamieh, tudi oni nosijo svoje zgodbe o begu iz vojne in o upanju na boljše življenje. Ker je bil Shamiehju na avstrijski meji zavrnjen vstop v državo, se je vrnil v Slovenijo in za azil zaprosil tu. Čeprav tega ni storil pri prvem prečkanju države na svoji poti proti severu.
Razlog bi lahko iskali v tem, da Avstrija na svojih mejah zaposluje tolmače podučene v arabskih dialektih, ki lahko narodnost ugotovijo že na podlagi narečja, ki ga govori oseba brez dokumentov na svoji poti.
Če bodo prošnje goriških beguncev na italijanski strani meje zavrnjene, bodo lahko s prostim prehodom meje kot ekonomski migranti ponovno poskusili v Sloveniji.
Kot se Shamieh ni ustavil v prvi varni državi, pač pa je svojo pot nadaljeval naprej proti severu je imel status begunca zgolj do druge varne države. Za mnoge prebežnike iz Afrike je Italija šele prva varna država na poti iz vojnega območja, zato Italija, kot je to počela Slovenija v vojni na Balkanu sprejema begunce iz afriškega kontinenta. Vsi ti begunci pa ob prestopu iz prve varne države izgubijo ta status in postanejo ekonomski migranti. Mnogi izmed njih ilegalni, saj potujejo v boljše življenje brez dokumentov, katere zavržejo sami v prikrivanju identitete, da ne prihajajo iz vojnih območij, ampak zgolj iščejo boljše ekonomske priložnosti v življenju. Tudi Slovenija v tujino letno izgubi več kot 10 tisoč izobraženih mladih ljudi v iskanju boljšega življenja drugje.
Kljub strogemu izvajanju nadzora na meji s Slovenijo, na kateri so Avstrijci gradili tudi ograje, pa je bil prelaz Brenner na meji z Italijo v lanskem letu popolnoma brez nadzora na avstrijski strani. Italija za reševanje begunske krize uvaja poostrene varnostne razmere po svojih mestih, katere so vidno opazne na vseh javnih prostorih. Ravno Italija kljub visokemu številu pribežnikov za razliko od drugih večjih EU držav še ni imela terorističnega napada.
Na možen scenarij terorističnega napada se pripravljajo tudi slovenske varnostne sile, saj ti postajajo vse bolj del vsakdanjega življenja po Evropi. Slovenske teroriste, ki so se borili na strani islamske države in zanje novačili nove borce je za rešetke spravila šele Italija, kljub temu, da so prej v Sloveniji tudi po vrnitvi iz Sirije uživali skoraj medijsko slavo, prihajalo pa je tudi do pomislekov o dejanski izročitvi obtoženega slovenskega islamista Italiji.
Vendar pa smo državljani lahko pomirjeni. V primeru morebitnega dejanskega terorističnega v Sloveniji so bile vsaj vse večje bolnišnice dokapitalizirane s 130 milijoni € davkoplačevalskega denarja, torej bodo lahko poskrbele za vse morebitne ranjene, do takrat pa se lahko ukvarjamo s posameznimi primeri in migranti, kot je bilo to že mnogokrat poudarjeno kot nujno človeško in socialno za pravične odločitve.
Sebastjan J
