Danilo Türk podpira EU, samo kadar ta ne obsoja komunizma

Türk v družbi svojih ideoloških somišljenakov, foto: Jože S

Na nedavni konferenci v Vidmu, kjer so zbrani iz različnih držav razpravljali o nacionalnih manjšinah in meddržavnih odnosih, je bil med ostalimi govorniki tudi Danilo Türk, nekdanji predsednik Republike Slovenije.

Ob 10. obletnici sprejetja Bolzano/Bozenovih priporočil glede narodnih manjšin je bila v Vidmu organizirana konferenca, na katero je visoki komisar za nacionalne manjšine Lamberto Zannier povabil vse članice OSCE in druge strokovnjake, ki so med 15. in 16. Julijem razpravljali o dosedanjih dosežkih na področju narodnih manjšin.

Med govorniki kot pravni strokovnjak tudi Danilo Türk

Bolzano/Bozenova priporočila zahtevajo odgovorno izvajanje suverenosti posamezne države, tako s strani matične držav do vseh svojih državljanov, kot tudi do svojih manjšin v tujini. Priporočila elegantno vključujejo odgovorne pristope, ki so potrebni za obravnavanje teh občutljivih vprašanj, vključno, kadar je to mogoče, z vzpostavitvijo dvostranskih komisij.

Ob enem je Türk opozoril Italijo, da ta še vedno ni ratificirala Evropske listine o regionalnih ter manjšinskih jezikih, katero je Svet Evrope sprejel že novembra 1992. Kljub temu, da je Italija to listino formalno sprejela šele leta 2000, jo je zadnjih 26 let dosledno izvajala.

Danilo Türk v Vidmu

EU zgolj kadar mu je v interesu

Kljub pozivom Italiji, da mora ta ratificirati EU listino, pa se Türku leta 2009, kot predsedniku Republike Slovenije nikakor ni zdelo pomembno enako pozvati slovenski parlament, da bi ta sprejel EU Resolucijo o evropski zavesti in totalitarizmu. Ta namreč obsoja vse totalitarne režime, ki so pod svojimi škornji teptali Evropo v njeni zgodovini, med katere sodijo Nacional-socializem, Fašizem in Komunizem. Tako je pod Türkovim predsedovanjem Vlada 22. Oktobra 2009 sprejela zgolj deklaracijo o seznanitvi z Resolucijo o evropski zavesti in totalitarizmu.

Nekdanji predsednik Türk je v intervjuju leta 2010 tudi izrazil prepričanje, da ima Slovenija vse razloge »…da ne zaupa v evropsko birokracijo v enaki meri kot doslej.« ter dodal, da se bo morala »Evropska Unija zelo temeljito zamisliti nad  svojimi praksami.«
Kljub takratni kritiki EU, pa Türk ni imel nobenih zadržkov nad kandidaturo za generalnega sekretarja OZN leta 2016, ki je neločljivo povezana tudi z Evropsko unijo.

Slovenija tako še do danes ni potrdila niti resolucije o evropski zavesti in totalitarizmu, niti nikoli ni obsodila vseh totalitarnih sistemov, pod katerega je sodila tudi komunistična oblast v Jugoslaviji, pod vodstvom diktatorja Tita.

Sebastjan J