Nova poslanka iz vrst SDS Alenka Helbl, ki prihaja iz Radelj ob Dravi, kjer je tudi občinska svetnica, po poklicu pa profesorica slovenščine in nemščine, je ob svetovnem dnevu boja proti otroškemu delu navedla nekaj svojih misli.
Ob prebiranju zgodb izkoriščenih otrok se postavlja kar nekaj vprašanj: kako se lahko v 21. stoletju tovrstna zloraba še vedno dogaja, kaj in kako storiti … kot posameznik in kot družba. Pod okriljem Mednarodne organizacije dela je bil 12. junij razglašen za svetovni dan boja proti otroškemu delu. O otroškem delu lahko govorimo, če je duševno, fizično, družbeno ali moralno nevarno in škodljivo otrokom ter posega v njihovo pravico do izobraževanja s tem, da jim jemlje možnost obiskovanja šol, jih sili v to, da šolanje prezgodaj zaključijo ali od njih zahteva, da svoje šolske obveznosti kombinirajo z dolgotrajnim in težkim delom.
Poslanka Alenka Helbel. FOTO: SDS
Skoraj polovica otroškega dela se dogaja v Afriki (72,1 milijona otrok), 62,1 milijona v Aziji in Pacifiku, 10,7 milijona v Amerikah, 1,2 milijona v arabskih državah in 5,5 milijona v Evropi in Srednji Aziji. Po podatkih indijske vlade je v državi kar okoli 20 milijonov otrok delavcev.
Največ otrok dela v kmetijstvu, v neustreznih pogojih dela pa garajo tudi do 12–14 ur dnevno. Vzroki so različni: revščina, pomanjkanje socialne zaščite, okolje … Med izkoriščanimi otroškimi delavci skoraj polovica opravlja nevarna dela, ki ogrožajo njihovo zdravje in razvoj, posledice pa so hude – otroci so fizično in psihično prizadeti, grozi jim celo smrt.
Statistika, številke, besede … Strašljive so. Prebudijo začudenje, morda krajši razmislek … In potem? Zgodbe teh otrok lahko beremo, a si jih težko predstavljamo.
Pred nekaj leti smo se z dijaki pogovarjali o rabi telefonov, prednostih in pomanjkljivostih. Beseda je nanesla tudi na surovine, uporabljene za izdelavo pametnih telefonov, brez katerih že težko živimo. Kobalt v litij-ionskih baterijah, ki jih kupuje 16 multinacionalk, namreč pridobivajo otroci v Kongu in dobijo en dolar na dan plačila. Dejstvo, ki zahteva razmislek in ukrepanje.
Prav gotovo so najučinkovitejši ukrepi proti otroškemu delu dostopno in kakovostno izobraževanje, socialna zaščita, priložnosti za dostojno delo odraslih, preganjanje in kaznovanje izkoriščevalskih delodajalcev. ILO je sicer v zvezi z delom otrok sprejela več mednarodnih konvencij, v katerih je zavzela stališče, da je poglavitna naloga otrok učenje in usposabljanje.
Veseli me, da imajo otroci v Sloveniji možnost živeti svoje otroštvo, obiskovati vrtec, šolo, se izobraževati, a ne pozabimo na milijone otrok, ki te možnosti nimajo. Z ozaveščanjem in spodbujanjem k reševanju tega globalnega problema zmoremo skupaj, kot družba, dodati svoj kamenček v mozaik srečnega otroštva vseh otrok po svetu.
Vir: SDS
