Danes se začenja eden najpomembnejših dogodkov slovenskega predsedstva Svetu EU. Predsednik Vlade Republike Slovenije Janez Janša bo gostil neformalno večerjo članov Evropskega sveta, v sredo, 6. oktobra 2021, pa vrh voditeljic in voditeljev vlad in držav članic EU ter partneric z Zahodnega Balkana. Dogodkoma bo predsedoval predsednik Evropskega sveta Charles Michel, ki bo skupaj s predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen zastopal EU.
Zahodni Balkan in kredibilno nadaljevanje integracijskega procesa EU je dolgoročna prednostna naloga slovenske zunanje politike in zato tudi prednostna naloga Slovenije kot predsedujoče Svetu Evropske unije. Prav zato je bila sprejeta odločitev, da bo Slovenija gostila vrh EU-Zahodni Balkan. Vrh je pomemben z vidika spodbujanja kontinuirane razprave o tej temi na najvišji ravni tako z vidika poglabljanja sektorskega sodelovanja in zmanjševanja razvojnega razkoraka med EU in regijo kot tudi z vidika političnih sporočil o geostrateškem pomenu regije za Unijo in obojestranske zaveze h kredibilnemu delovanju pri integracijskem procesu.
Predsednik vlade Janez Janša je ob robu vrha izpostavlja: “Verjamemo, da je čas, da postane Evropska unija bolj strateška v razmišljanju in dejanjih pri njenem delovanju v svetu. To še posebej velja za našo neposredno soseščino. Slovenija kot predsedujoča Svetu EU bo zato v ospredje postavila sodelovanje EU z regijo Zahodnega Balkana pa tudi z vzhodno soseščino. Slovenija iz lastnih izkušenj dobro ve, kako pomembna je evropska perspektiva za izvajanje reform v pristopnem procesu. Ta perspektiva mora biti oprijemljiva in takšna, da je v njeno izpolnitev mogoče resnično verjeti v času življenja aktualne generacije, sicer to ni več spodbuda. Ta oprijemljivost mora navdihovati in biti vir politične energije, potrebne za izvajanje nujnih reform na politični ravni. Biti mora vir energije in fokus politične zavesti državljanov, da bodo lahko nudili podporo potrebnim reformam od spodaj navzgor. Naš cilj je ponovno potrditi, obuditi in poživiti evropsko perspektivo za Zahodni Balkan, ki je bila dana na vrhu v Solunu že leta 2003. Če to storimo, potem bomo dokazali, da smo strateški igralec v svoji soseščini. Če tega nismo sposobni izvesti, če ne naredimo koraka naprej na Zahodnem Balkanu, bo te korake delal nekdo drug z drugačnimi interesi in vrednotami.”
Glavne točke dnevnega reda
Na vrhu EU-Zahodni Balkan, ki ga bo slovensko predsedstvo Sveta gostilo na Brdu pri Kranju, se bodo zbrali voditelji in voditeljice držav članic EU, šestih partneric z Zahodnega Balkana: Albanije, Bosne in Hercegovine, Srbije, Črne gore, Republike Severne Makedonije in Kosova. Vrhu bo predsedoval predsednik Evropskega sveta, ki bo skupaj s predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen zastopal EU. V vabilu je Charles Michel poudaril, da si želi, da bi na delovni na delovni večerji opravili strateško razpravo o vlogi Unije na mednarodnem prizorišču glede na nedavne dogodke v Afganistanu, razpravo o varnostnem partnerstvu AUKUS in razvoju naših odnosov s Kitajsko. “Kot smo se dogovorili v strateški agendi za obdobje 2019–2024, si moramo prizadevati za strateško ukrepanje in povečati svojo sposobnost samostojnega ukrepanja, da bi zaščitili naše interese, ohranili naše vrednote in način življenja ter sooblikovali prihodnost sveta. Zato mora EU postati odločnejša in učinkovitejša. Odnosi s strateškimi partnerji, tudi z našimi čezatlantskimi partnerji, ter novimi silami morajo biti ključen segment močne zunanje politike. Naši cilji na tem področju se niso spremenili, vendar moramo zaradi nedavnih dogodkov razmisliti o tem, kakšen bi bil najboljši način, da jih dosežemo”, je dejal.
“Skupno razumevanje svetovnih izzivov in načina za njihovo reševanje ostaja ključnega pomena, ne glede na to, ali so povezani s podnebjem, energijo, trgovino ali varnostjo. Kot vedno, je najpomembnejša karta, na katero lahko igramo, še vedno enotnost, je še poudaril in dodal, da bo Vrh EU-Zahodni Balkan priložnost, da pravočasno opozorimo na strateški pomen Zahodnega Balkana za Unijo in razpravo o sodelovanju s to regijo.”
Predsednik vlade Janez Janša. FOTO: Vlada RS
Na prvo sejo bodo povabili tudi ključne deležnike v tej regiji – Svet za regionalno sodelovanje, Evropsko investicijsko banko, Evropsko banko za obnovo in razvoj ter Svetovno banko –, da predstavijo svoja stališča. Poudarek bo na krepitvi našega sodelovanja pri spodbujanju socialno-ekonomskega okrevanja in trajnostnega razvoja regije ter na boljšem okrevanju po pandemiji na podlagi gospodarskega in naložbenega načrta za Zahodni Balkan. Na tej seji bo sodeloval tudi predsednik Evropskega parlamenta.Na drugi seji, na kateri bodo sodelovali le evropski in zahodnobalkanski voditelji in voditeljice, bomo imeli priložnost obravnavati, kako še poglobiti naš politični dialog, varnostno sodelovanje in strateško angažiranost, ter ponovno potrditi našo skupno zavezanost prizadevanjem za močno, stabilno in združeno Evropo. To bo tudi pomembna priložnost za razpravo o tem, kako zagotoviti stabilnost regije, okrepiti regionalno sodelovanje in rešiti regionalne konflikte.
Vrh spada v okvir strateškega sodelovanja EU z Zahodnim Balkanom v skladu s strateško agendo za obdobje 2019–2024. To je tretji vrh EU-Zahodni Balkan, po prvem, ki je bil leta 2018 v Sofiji, in drugem, ki je leta 2020 potekal v Zagrebu v obliki videokonference.
Albanski premier Edi Rama, avstrijski zvezni kancler Sebastian Kurz, belgijski premier Alexander De Croo, predsednik Predsedstva Bosne in Hercegovine Željko Komšić, bolgarski predsednik države Rumen Radev, hrvaški premier Andrej Plenković, predsednik Cipra Nicos Anastasiades, češki premier Andrej Babiš, danska predsednica vlade Mette Frederiksen, irski premier Micheál Martin, estonska premierka Kaja Kallas, finska premierka Sanna Marin, grški premier Kyriakos Mitsotakis, nemška kanclerka Angela Merkel, slovenski premier Janez Janša, francoski predsednik Emmanuel Macron in madžarski premier Viktor Orban. FOTO: Vlada RS
Vrh bo sestavljen iz plenarne seje, ki ji bo sledila seja voditeljev in voditeljic.Razprave bodo osredotočene na:
– ponovno potrditev evropske perspektive Zahodnega Balkana, ki je v skupnem strateškem interesu in je še naprej skupna strateška odločitev
– razvoj našega sodelovanja in socialno-ekonomsko okrevanje regije glede na sedanjo pandemijo COVID-19
– izvajanje gospodarskega in naložbenega načrta, v katerega je vključen znaten sveženj naložb in bo ustvaril bolj trajnostno, zeleno, digitalno in na ljudi osredotočeno rast v korist regije in Evrope kot celote
– krepitev regionalnega sodelovanja
– preučitev nadaljnjega sodelovanja pri političnih in varnostnih vprašanjih skupnega interesa
Na plenarni seji se bodo voditeljem in voditeljicam pridružili predstavniki in predstavnice Evropske investicijske banke, Evropske banke za obnovo in razvoj, Svetovne banke ter Sveta za regionalno sodelovanje. Voditelji in voditeljice EU naj bi ob koncu srečanja sprejeli izjavo, ki naj bi se ji pridružili zahodnobalkanski voditelji in voditeljice.
EU je glavna politična, gospodarska in trgovinska partnerica Zahodnega Balkana. V naslednjih sedmih letih bo prek gospodarskega in naložbenega načrta regiji zagotovila doslej največjo finančno podporo v višini okoli 30 milijard evrov. EU bo v okviru 10 vodilnih pobud za naložbe zagotovila 9 milijard evrov v obliki nepovratnih sredstev.Cilji gospodarskega in naložbenega načrta so:– spodbujanje dolgoročnega okrevanja gospodarstva
– pospešitev zelenega in digitalnega prehoda
– podpora regionalnemu sodelovanju
– spodbujanje zbliževanja z EU
Z načrtom naj bi pritegnili tudi javne in zasebne naložbe ob podpori jamstvene sheme za Zahodni Balkan, ki lahko sprosti 20 milijard evrov.
Skupna odgovornost
Naložbe iz gospodarskega in naložbenega načrta naj bi bile gonilna sila pozitivnih sprememb na Zahodnem Balkanu. Da pa bi bile trajnostne, bodo potrebna skupna prizadevanja vseh strani. Podpora EU je zato povezana z oprijemljivim napredkom na področju pravne države, pri socialno-ekonomskih reformah ter s spoštovanjem evropskih vrednot, pravil in standardov.
Anita Gužvič/Nova24TV
