Iskalci stanovanj so v tem času v nezavidljivem položaju, saj so se cene najema stanovanj znatno zvišale. Delno je k temu pripomogla tudi epidemija, nekateri poizkušajo z višanjem najemnin pokriti lastne izgube. Čeprav je vlada oziroma ministrstvo za okolje in prostor že lani izvedlo določene korake za normalizacijo nepremičninskega trga, nas je zanimalo, kakšne ukrepe namerava pripraviti na tem področju.
Z ministrstva za okolje in prostor so nam odgovorili: “Na obravnavo v Državnem zboru RS čaka predlog zakona o spremembah in dopolnitvah stanovanjskega zakona, ki vsebuje nujne spremembe zakona, in sicer tiste, ki bodo po našem mnenju v relativno kratkem času dale pozitivne učinke. Namen zakona je vzpostaviti vzdržne pogoje za širitev fonda javnih najemnih stanovanj, s tem pa lažjo dostopnost do stanovanj mladim, starejšim ter drugim ranljivejšim skupinam prebivalstva.”
Cene najema enosobnega stanovanja na Obali je mesečno povprečno od 500 evrov dalje, odvisno od lokacije in leta gradnje objekta, v to pa niso vključeni stroški. Najem sobe v Ankaranu, Izoli, Kopru ali Piranu, velike 15 kvadratnih metrov, je povprečno okoli 200 evrov mesečno, garsonjere okoli 350, vse brez stroškov. Dvosobno stanovanje pa mesečno od približno 650 evrov dalje pa vse do 1.300 evrov ali več, brez obratovalnih stroškov. Ker je povpraševanje večje od ponudbe, so najemniki stanovanj v Istri velikokrat primorani najeti stanovanje od oktobra do maja. V sezoni stanovanja oddajajo turistom.
Ključna sprememba zakona je prav gotovo uskladitev neprofitne najemnine. Z uskladitvijo višine neprofitne najemnine, ki se bo tudi letno revalorizirala, bo ministrstvo pri investitorjih spodbudilo interes za gradnjo novih neprofitnih stanovanj, mlade družine in čakajoči prosilci pa bodo lažje in hitreje prišli do stanovanj, do katerih so sicer upravičeni. Gre za prehodno rešitev, dokler se ne uvedejo stroškovne najemnine, pravijo. Uvedba stroškovnih najemnin zahteva daljši čas, saj je treba spremeniti celoten sistem tako izračuna najemnine kot subvencij, predvsem pa urediti podatke. Prenizka neprofitna najemnina, ki je nominalno nespremenjena že od leta 2007, je eden od temeljnih razlogov za krčenje fonda javnih najemnih stanovanj. Občine in stanovanjski skladi s prenizko najemnino ne morejo več zagotavljati enostavne, sploh pa ne razširjene reprodukcije stanovanjskega fonda.
“Za zaščito socialno ogroženih najemnikov neprofitnih stanovanj se ob uskladitvi višine najemnine uvajajo spremembe sistema subvencioniranja najemnine, ki bodo zagotovile, da sprememba višine neprofitne najemnine ne bo prizadela socialno ogroženih upravičencev,” pojasnjuje ministrstvo.
Da bi čim bolj spodbudili gradnjo oziroma pridobivanje novih javnih najemnih stanovanj, ministrstvo predlaga višje dopustno zadolževanje stanovanjskih skladov, tako občinskih kot državnega, in sicer do 50 odstotkov namenskega premoženja. Državnemu stanovanjskemu skladu želijo omogočiti predkupno pravico pri prodaji zazidljivih občinskih zemljišč, namenjenih večstanovanjski gradnji.
Predlog novele stanovanjskega zakona uvaja tudi javni najem stanovanj. Statistični podatki kažejo, da je v Sloveniji več deset tisoč praznih stanovanj. Nekatera od teh stanovanj so uradno sicer prazna, a se oddajajo na črno, del praznih stanovanj je neprimernih za bivanje bodisi zaradi slabega vzdrževanja, so nefunkcionalna ali pa so na neprimernih lokacijah. Vendar pa ocenjujejo, da je v državi med 20.000 in 30.000 praznih stanovanj v zasebni lasti, ki se ne oddajajo na najemnem trgu. Prav ta stanovanja želijo aktivirati v okviru javnega najema stanovanj. Javni najem stanovanj bi izvajal Stanovanjski sklad RS, javni sklad, ki bi prevzel vlogo posrednika, upravitelja in vzdrževalca najemnih stanovanj. Pri izboru stanovanj za javni najem bi sklad upošteval potrebe po najemnih stanovanjih na posameznem območju, kakovost in takojšnjo razpoložljivost stanovanj ter višino najemnine.
Stanovanja, ki bi jih lastniki za določen čas najmanj treh let zaupali v upravljanje skladu, bi ta oddajal z javnimi razpisi v podnajem. Lastniki stanovanj bi se razbremenili vseh poslov in tveganj, povezanih z oddajo stanovanj, dolgoročno bi imeli zagotovljeno prejemanje rednih dohodkov. Najemniki pa bi imeli zagotovljeno neprofitno najemnino in varen najem. Na razpisih za pridobitev stanovanj v podnajem bi imeli prednost mladi, mlade družine ter upravičenci, ki so se na javnem razpisu za najem neprofitnega stanovanja vsaj dvakrat uvrstili na prednostni seznam, a jim stanovanje ni bilo dodeljeno.
Poleg navedenega ministrstvo poudarja, da bo imel Stanovanjski sklad RS ob tem aktivnejšo vlogo, do leta 2023 bo namreč zagotovil 2.360 novih javnih najemnih stanovanj, od tega 518 oskrbovanih.
Vir: Ministrstvo za okolje in prostor
G.B., Demokracija/Uredništvo
