V času poletne vročine mnogi ljubitelji zelenjave z veseljem posežejo po ohlajenem kozarcu z vloženimi kumaricami. Čeprav jih danes lahko najdemo že skoraj na vsakem domačem zelenjavnem vrtu pa zgodovina kumaric seže vsaj do 2030 pr. Kr. kjer so jih vlagali že v Asirskem imperiju.
Kumarice naj bi v kozmetične namene uporabljala že Kleopatra, o njih so pisali v Bibliji, pojavljajo se v Shakespearjevih delih, priljubljene pa so tudi pri nosečnicah v prvem tromesečju. Skozi zgodovino je bilo vlaganje kumaric najpreprostejši način za njihovo ohranitev, zato so kumarice kot konzervirana hrana raziskovale svet z mornarji na prvih pomorskih potovanjih okrog sveta, predstavljale pa so tudi pomemben vir hrane v zimskih mesecih za ljudi skozi zgodovino. Kumarice izvirajo iz Indije, kjer jih pridelujejo že več kot 4000 let, v Evropo so jih prinesli Grki in Rimljani. Rimljani so kumarice gojili v posebnih rastlinjakih, zaradi česar so jim bile na voljo skozi celotno leto. Praksa domačega vlaganja kumaric v steklene kozarce se je razvila sredi 19. Stoletja z razvojem sanitarne opreme za vlaganje. Kumarice so čez Atlantik v novi svet prinesli že prvi priseljenci, vendar so njihovo priljubljenost med državljani Amerike vzbudili šele Judje, ki so v masovnem eksodusu konec 19. stoletja tam našli nov dom in s seboj prinesli svoj kosher recept za pripravo in vlaganje kumaric.
Danes poznamo različne vrste kumaric na različnih koncih sveta, največ jih pridela Kitajska. Skozi različne kontinente in kulture ter narode pa tako najdemo različne recepte za njihovo pripravo ali uživanje. Med drugim so kumarice lahko sladke, kisle ali slane, najdemo tudi začinjene, mnoge načini priprave pa so poimenovani prav po narodih, ki so jih prvi začeli pripravljati na določen način.
Sebastjan J
