Za četrtek 14. Septembra je poslanec Žan Mahnič sklical izredno sejo Odbora za obrambo, kjer bodo razpravljali o pripravljenosti Slovenske vojske na možne konflikte ob implementaciji arbitražnega sporazuma.
Seja bo sicer potekala za zaprtimi vrati, da pa situacija z arbitražo postaja vse resnejša nakazujejo tudi zadnji dogodki. Na včerajšnji novinarski konferenci je Predsednik vlade Miro Cerar po zasedanju političnega vrha govoril tudi o policijskem spremstvu slovenskih ribičev pri ribolovu v Piranskem zalivu. Potrpljenje ga sicer še ni minilo, Slovenija pa je soglasna, da si je potrebno prizadevati za dialog s Hrvaško in rešitev spora zgolj po mirni poti.
Žal pa Sloveniji in trenutni Vladi več kot le govorjenje in iskanje mednarodne podpore ne preostane, saj je vojaško precej šibkejša od sosednje Hrvaške, ta pa je v povečani bojni pripravljenosti že vse od konca Julija.
Vojska v številkah
Spletna stran Global fire power meri faktorje, na podlagi katerih ocenjuje vojaško pripravljenost 133 držav sveta. Hrvaško na tem seznamu najdemo na 68. mestu. Slovenija pa zaseda 113. mesto, s čimer je na repu 24 članic Evropske unije, v celotni Evropi pa zasedamo 31. mesto, kjer sta za nami zgolj Bosna in Hercegovina ter Makedonija.
Vojne ne glede na orožje bojujejo vojaki, primerjava med Slovenijo in Hrvaško pa že v prvi točki nakazuje na šibkejši položaj Slovenije.
Tu se vidi ”vojaška naravnanost” Hrvaške, saj ima ta od 21.525 vojaškega osebja, bojno neaktivnih zgolj 4.000 oseb, Slovenija pa ima od 15.500 vojaškega osebja neaktivnih kar 8.000 ljudi, kar je 500 oseb več od celotnega na boje pripravljenega osebja.
Tudi v zračni moči Slovenija zaostaja za Hrvaško. Ta ima na voljo 74 zračnih plovil, od tega 12 bojnih letal, 12 bombnikov, 23 transportnih letal ter 36 helikopterjev. Slovenija ima zgolj 28 zračnih plovil, od tega nima na voljo bojnih letal, imamo le 2 bombnika, 16 transportnih letal in 16 helikopterjev.
V številu tankov Slovenija prednjači, saj jih ima 84, za razliko od hrvaških 72. Sloveniji je na voljo še 247 oklepnikov, ter 54 vlečnih topov. Hrvaška ima 574 oklepnih vozil, 21 samovoznih topov, 70 vlečnih topov in 92 raketnih sistemov.
Na morju ima Hrvaška mornarica 28 plovil, od tega 4 patruljna plovila in 1 bojno ladjo, Slovenska mornarica pa zgolj 2 patruljni ladji.
Hrvaška za vojaški proračun letno nameni 796 milijonov € ob 40 milijardah € zunanjega dolga, Slovenija pa namenja letno za obrambo 656 milijonov € z zunanjim dolgom slabih 43 milijard €. Ob tem bi lahko poudarili, da ima Slovenija zgolj 20.273 kvadratnih kilometrov površine, Hrvaška pa se razteza na 56.594 kvadratnih kilometrih.
Pod rdečo zvezdo smo bili močnejši
Obrambna ministrica Andreja Katič je bila v lanskem Avgustu slavnostna govorka na proslavi ob 71. obletnici konca II sv. vojne, ki je potekala pod sloganom ”Pod zvezdo smo bili močnejši”. Svoj govor pa je podala ravno pod rdečo zvezdo. Če navržemo še dejstvo, da je Srbija na seznamu Global fire power trenutno na 83. mestu, ministrici nikakor ne moremo oporekati, da smo bili pod rdečo zvezdo v nekdanji skupni državi res bolje oboroženi, vendar pa bi morala biti njena primarna naloga skrbeti za Slovensko vojsko, ne obujati spomine na neke boljše pretekle čase na raznih proslavah.
Že slab mesec po proslavi pod rdečo zvezdo je v javnosti odjeknila novica, da je Slovenska vojska v uporabo vrnila kalašnikovke (jugoslovansko verzijo M70 AB2, izdelovalca Crvena zastava), saj so jih večje število dekonzervirali za aktivno uporabo. Oboroženim silam je namreč pričelo zmanjkovati denarja za nakup streliva za sodobne belgijske avtomatske puške FN 2000 S, ki so jih uporabljali do tedaj.
Slovensko vojsko v zadnjem času tudi pretresa kadrovska podhranjenost, zato je Vlada že začela s pripravo nove zakonodaje, ki bi izboljšala moralo med vojaki in z denarnimi nagradami ter drugimi prijemi, kot je spregledanje pomanjkanja izobrazbe za opravljanje dela spodbudila zaposlovanje v Slovensko vojsko.
Na podlagi trenutnega stanja v Slovenski vojski in oboroženi moči sosednje Hrvaške lahko zgolj upamo, da bo uveljavitev arbitražnega sporazuma res potekala po mirni in diplomatski poti, kot se tega nadejajo slovenski politiki. Kajti če pride do oboroženega spopada med Slovenijo in Hrvaško zaradi nesporazuma glede državne meje, precej faktorjev nakazuje zmago Hrvaške in podaljšanje tako priljubljene hrvaške obale, tudi med trenutnim slovenskim političnim vrhom za letno dopustovanje, vse do tržaškega zaliva. Morda pa se lahko nadejamo, da se bodo v primeru oboroženega spopada s Hrvaško v boje vključili tudi vsi aktivni člani ZZB NOB, katerih številka presega 40.000 članov.
Sebastjan J
