Z novim vročinskim navalom nad Evropo v teh dneh tako strokovnjaki, kot civilna javnost glasno opozarja na pogubne posledice globalnega segrevanja za človeštvo. Med tem, ko se večina Evrope spopada z neustavljivim višanjem povprečnih temperatur pa se območje okrog južnega španskega mesta Almería sooča z ravno nasprotnim učinkom. Povprečne temperature tega območja že leta vztrajno padajo.
Almería je v preteklosti veljala za najrevnejšo špansko pokrajino, danes pa to območje počasi polni znanstvene revije iz povsem drugačnih razlogov. V sredini 70. let prejšnjega stoletja so okoliški kmetje začeli z masovnim gojenjem sadja in zelenjave in čeprav to območje danes velja za glavnega izvoznika hrane za celotno Evropsko unijo, nikakor ni primerno za masovno gojenje rastlin. Skrivnost kmetijskega uspeha so bili rastlinjaki, katere so kmetje začeli postavljati za uravnavanje mikro klime za gojene rastline. Skozi leta so se rastlinjaki razrasli na območju prek 300 kvadratnih kilometrov, morje plastičnih streh pa je viden celo iz vesolja.
Znanstveniki pa so na območju v zadnjih letih izmerili nenavaden temperaturni trend, ki se razlikuje od globalnega povprečja in sicer povprečne temperature vztrajno padajo. Ta trend pripisujejo rastlinjakom, ki so zrasli na območju skozi leta in sicer menijo da plastične strehe rastlinjakov odbijajo sončno svetlobo nazaj v vesolje, s tem pa preprečujejo segrevanje tal pod plahtami plastike ter tako vztrajno nižajo lokalno temperaturno klimo.
Almería in njeno plastično morje rastlinjakov sta tako postala prototip za nadaljnje raziskave v boju proti globalnemu segrevanju in prvič nudita realno možnost efektivnega ohlajanja določenega geografskega območja.
Sebastjan J
