Poslanica predsednika vlade Janeza Janše za Dan vrnitve Primorske k matični domovini;
Vrnitev Primorske k matični domovini je praznik, ki ne povezuje samo Primork in Primorcev, ampak ves slovenski narod. Praznujemo moč preživetja naroda, ki ga je zgodovina postavila pred številne težke preizkušnje. Današnji praznik pa je tudi praznik ljubezni do domovine, ali kot je dejal slovenski zamejski pisatelj Boris Pahor: »Kljub vsem vzponom človeškega razuma, kljub pridobitvam človeškega duha, s katerimi se vzdigujemo nad etnične meje, je narodno občestvo še zmeraj najbolj žlahtna domovina človeškega srca.«.
Z Londonskim paktom leta 1915 je bila Primorska Italiji obljubljena, z Rapalsko mirovno pogodbo pa tudi dodeljena. Uveljavitev določil Londonskega pakta je z rapalsko mejo odtrgala od Slovenije ne le veliko ozemlja z okoli 300.000 prebivalci, ampak tudi izjemno narodno osveščeni in intelektualni potencial. Primorski Slovenci so se znašli v okolju, ki jim ni bilo naklonjeno. Slovenski jezik je bil preganjan, z ukinjanjem slovenskih društev se je poskušalo zatreti slovensko kulturo in slovenskega duha. A slovenska knjiga je našla pot v slovenske domove. Slovenska pesem in slovenska beseda nista izginili. Primorci se niste vdali.
Kljub izrednemu raznarodovanju, ki je v času fašizma dobilo razsežnosti etnocida, ste prvi v Evropi začeli z uporom zoper fašizem, ki ga je začela organizacija TIGR. Več desetleten boj primorskih domoljubov proti narodnemu zatiranju, oborožen odpor TIGRa in primorskih partizanov ter vojaška zmaga v okviru zavezniških sil so ustvarili zelo ugodne pogoje za ponovno priključitev vsega slovenskega narodnostnega ozemlja k matični domovini. Žal takratna državna politika, zaslepljena z internacionalistično ideologijo, ni bila sposobna v celoti izkoristiti teh argumentov.
Zahvala, da je Primorska skozi zgodovino ostala zavezana Sloveniji, gre številnim primorskim rodoljubnim organizacijam in posameznikom. Njih delo, trud, žrtve in boj za slovenstvo so veliko prispevali k temu, da je bila Primorska 15. septembra, ko je bila leta 1947 uveljavljena Mirovna pogodba z Italijo, vrnjena matični domovini. Tako je bila delno mednarodno popravljena krivica, ki nam jo je leta 1915 prinesel londonski pakt.
Zločini, ki so se v zgodovini dogajali nad primorskimi Slovenci, so pustili globoke sledi. A ponižanje in trpljenje ni zlomilo slovenskega duha. Ta je rasel, se krepil in »v borbah, ponižanju, zmagah in trpljenju našel svoj pravi obraz«. Zato je še toliko glasneje zadonela primorska himna Vstala Primorska, ki je za Primorke in Primorce oznanila nov čas in novo življenje. Današnji praznik je zato najprej in predvsem izraz spoštovanja in hvaležnosti generacijam Primork in Primorcev za njihov narodni ponos, trdoživost, upor zoper potujčevanje in fašizem ter njihovo zvestobo slovenstvu.
Tako kot z vztrajnostjo seme vzklije v novo življenje, so pogumni slovenski Primorci dokazali, kako močna je lahko narodna zavest in kako silna ter daljnosežna je lahko njena moč, če je usmerjena v prave cilje. Eden teh pravih ciljev, za katerega si je vrsto let prizadevala slovenska skupnost v Italiji in ki se je letos končno tudi uresničil, je vrnitev Narodnega doma v Trstu. Vrnitev Narodnega doma slovenski skupnosti ter spravna dejanja predsednikov obeh držav so hvalevreden korak sprave in zbliževanja med Slovenci in Italijani, so odraz skupnih evropskih vrednot solidarnosti in sobivanja ter korak k razgradnji bremen preteklosti.
Vera v to, da skupaj zmoremo »previhariti vse viharje«, je vera, ki nas je kljub težkim preizkušnjam kot narod ohranila. Je vera, ki nam je dajala moč, da smo nekoč vstali in obstali. Je vir moči in energije, iz katere lahko tudi danes črpa Slovenija. Naša domovina, za katero je Simon Gregorčič zapisal: »Njo prvi spev je moj slavil, poslednji njej se bo glasil, in zadnji glasi ti mi bojo: Bog čuvaj domovino mojo!«
Iskrene čestitke ob državnem prazniku vrnitve Primorske k matični domovini.
Uredništvo
