SEŽANA – Danes zjutraj, ob 7.30, je vlakovodja, ki je peljal vlak na relaciji Kopriva – Skopo v občini Sežana, sporočil, da je prišlo do povoženja divjadi. Lovska družina Kras Dutovlje je našla osemnajst mrtvih prašičev, ki so ležali kak meter od železniške proge. Med njimi pet odraslih samic in trinajst mladičev. Vse odrasle svinje so bile samice, štiri od njih mame. Mladiči so bili stari kakšne tri tedne, težki okoli tri kilograme.
Vlak še ni povozil cele črede
Da bi vlak povozil celo čredo lovci ne pomnijo, povedo, da se to pri nas še ni zgodilo. Običajno povozi svinjo ali dve, zato so ob današnjem dogodku ostali zares začudeni. Na Krasu se prašiči, kot tudi drugje zelo razmnožujejo, v prvi polovici leta so jih tamkajšnji lovci uplenili 97. V letu 2019 pa na celotnem območju Krasa kakšnih 150.
Največ divjih svinj je na Primorskem, večje število tudi na Kočevskem, v Zasavju, v hribovjih Prekmurja in Štajerske.
Večkrat poškodujejo pse
Čeprav naj bi divji prašič v nekaterih primerih veljal za človeku nevarno žival, v zadnjem desetletju v Sloveniji ob njegovem napadu ne beležimo smrtnih žrtev. Človeku se umakne, napadalen pa je lahko v redkih primerih, ko denimo naletimo na gnezdo z mladiči ali ranjeno žival, ki se ne more pravočasno umakniti. Ko svinja zahrope, je pomembno, da se počasi umaknemo, opozarjajo lovci in še, da se zgodi, da prašiči poškodujejo pse, zato jih moramo imeti tudi takrat, ko zahajamo v njihovo naravno okolje, na povodcu.
Življenje divjega prašiča v Sloveniji
Pri nas poseljuje listnate in mešane gozdove, ustrezajo pa mu tudi obsežnejša močvirja. V gorah živi do gozdne meje, pojasnjujejo pri Lovski zvezi Slovenije. Divji prašič je previdna in razumna žival. Aktiven je predvsem ponoči. Je vsejed, večino v prehrani pa sestavljajo podzemski deli rastlin in plodovi. V zemljo rije za nevretenčarji, rad pa se loti tudi mrhovine. Svinje in mlade živali se družijo v trope, ki v naših krajih štejejo 10–30 živali. Odrasli merjasci so samotarji. Tropu se približajo le v času parjenja oziroma bukanja, to je od novembra do januarja. Svinja je breja 108–120 dni, skoti pa do 10 mladičev, od katerih jih preživi največ osem, to je, kolikor seskov ima svinja. V tem obdobju zapusti skupnost in iz rastlinskega materiala in podlanke zgradi gnezdo. Ob rojstvu živali že vidijo in so odlakane. Mati jih doji poldrugi do poltretji mesec. Svinje so spolno zrele v 8.–10. mesecu, merjasci pa nekoliko pozneje. Življenjska doba divjega prašiča je 8–10 let. Najpomembnejši naravni sovražnik je volk, ki jim je še posebno nevaren v visokem snegu. Iz naših krajev so znani primeri, ko jih je v visokem snegu lovil tudi medved.
Uredništvo
