O družinskem nasilju, ki se v času izolacije največkrat žal le stopnjuje ali pa se pojavi v novih oblikah, smo se pogovarjali s koprsko enoto Društva za nenasilno komunikacijo. Pravijo, da izkušnje učijo, da je vsaka kriza rizični faktor za nasilje:” Na Kitajskem so v času karantene zabeležili tudi do trikrat več klicev, povezanih z nasiljem v družini. Bojimo se, da bo tudi v Sloveniji epidemija prinesla nove oblike nasilja in njegovo povečanje. Ko govorimo o učinkih ukrepov ob epidemiji, je zato potrebno upoštevati in opozarjati tudi na ta vidik,” pravi Barbara Kokot.
Kaj naj si žrtev pomaga?
“Priporočamo, da naj žrtev nasilja ob akutni ogroženosti pokliče policijo, za podporo in pogovor pa katero izmed svetovalnic za žrtve nasilja ali pristojni center za socialno delo. Če potrebuje takojšen umik na varno, naj pokliče krizni center za žrtve nasilja. Krizni centri so dosegljivi vse dni in ure v tednu. Če žrtev nasilja zaradi prisotnosti povzročitelja ne more govoriti, naj poskusi napisati elektronsko sporočilo ali sms. Vedno naj ima v mislih, da je njena varnost pomembna in da ima, ne glede na okoliščine, do nje vso pravico,” navajajo.
Pomembna varnostna priporočila
“Čeprav na to, ali bo povzročitelj nasilen ali ne, žrtev nima neposrednega vpliva, lahko svojo ogroženost zmanjša z upoštevanjem varnostnih priporočil: ob izbruhu nasilja naj se ne odmika v sobe, ki nimajo izhoda; izogiba naj se kuhinji (noži), kopalnici in stopnicam; ne steče naj v sobo, kjer so otroci, saj lahko povzročitelj poškoduje tudi njih. Z otrokom naj se pogovori, kako ravnati ob izbruhu nasilja (naj gre do sosedov, pokliče policijo); izogiba naj se nošenju rut ali dolgega nakita, s katerim jo lahko povzročitelj (za) davi; ko se fizičnemu nasilju ne more izogniti, naj se postavi v položaj, ki ji bo povzročil najmanj poškodb, zvije naj se v klobčič in si glavo zaščiti z rokami.
Vedno naj ima pri sebi ali na hitro dostopnem mestu svoje in otroške osebne dokumente ter napolnjen telefon. Če je možno, naj žrtev pove o nasilju vsaj eni sosedi ali sosedu in jo oziroma ga prosi, naj pokliče policijo, če bo slišala krike ali klice na pomoč. Žrtev naj poskusi ohraniti odnos vsaj z eno osebo, ki ji zaupa, ter vsaj eno dejavnost izven doma, kot so odhod v trgovino, sprehod s psom, odnašanje smeti in podobno. Čim pogosteje naj zamenja gesla za dostop do elektronske pošte, družabnih omrežij in spletnega bančništva, da omeji možnosti partnerjevega nadzora,” pojasnjujejo.
Ni potrebno, da ste v svoji stiski sami, pomoč obstaja!
Na Društvu za nenasilno komunikacijo smo na voljo za pogovor vsak delavnik od 8. do 16. ure, v času ukrepov zaradi epidemije pa do 20. ure, in sicer na dežurnih telefonskih številkah. V Kopru sta to 056 393 170 in 031/546-098 ter v Ljubljani 01/4344-822 ter 031/770-120. Lahko nam tudi pišete na elektronski naslov [email protected] ali [email protected].
Največ za preprečitev nasilja lahko seveda stori vsak sam, z odločitvijo za nenasilno vedenje. Osebe, ki so v preteklosti že povzročale nasilje, naj bodo v teh dneh zato še posebno pozorne. Opazujejo naj svoje misli, telesne odzive in vedenje. Stisnjene pesti, pospešeno dihanje, vroč obraz, povišan glas, nemirna hoja po stanovanju – vse to so lahko znaki povečanega tveganja za nasilje. Ko oseba opazi, da bi lahko postala nasilna, je prvi in najpomembnejši korak, da se odmakne stran od osebe, do katere bi lahko povzročila nasilje. Nato naj uporabi katero izmed tehnik za pomiritev ali preusmeritev pozornosti. Lahko gre na sprehod, pokliče koga po telefonu, na primer podporno organizacijo, obišče spletna socialna omrežja, rešuje križanko, posluša glasbo. Ti predlogi se morda zdijo banalni in smešni, a so preizkušeno orodje za ponovno vzpostavitev nadzora nad svojim vedenjem v trenutkih vznemirjenosti. Verjamemo, da ljudje svoja vedenja izbiramo, ne glede na to, kako težke so trenutne okoliščine. Prav je, da se vedno znova odločamo za varnost, solidarnost in spoštovanje.
Nasvet staršem
Prav tako naj bodo nase in na svoje občutke pozorni starši. Starševstvo je zahtevna naloga tudi v bolj prijaznih časih, še toliko bolj pa sedaj, ko imajo starši omejene možnosti varstva in so mnogi ves čas skupaj z otroki, hkrati pa se lahko soočajo tudi s povečano zaskrbljenostjo in napetostjo. Tudi za starše velja, naj se opazujejo in se odmaknejo stran od otroka, ko opazijo, da bi lahko postali nasilni ali se kako drugače neprimerno odzvali. Poskušajo naj najti čas, ki bo namenjen samo njim, čas, ko bodo počeli nekaj, v čemer uživajo, in jih sprosti. Skrb zase ni dejanje sebičnosti, temveč temelj, ki nam omogoča skrb tudi za druge.
Pomagajmo žrtvam
Ne pozabimo na svojo odgovornost in bodimo pozorni, kaj se dogaja v naši okolici. Prav je, da pokličemo policijo na 113, ko slišimo ali sumimo, da se dogaja nasilje. Če osebo poznamo, jo poskusimo informirati o možnosti umika v krizni center ali varno hišo ter o drugih oblikah pomoči, svetuje društvo. M. K.
