Nemalokrat se zgodi, da prižgemo luč v prostoru in po glasnem poku ostanemo v temi, z nadležno nalogo menjave žarnice. Danes je kratka življenjska doba svetilnih teles nekaj normalnega, vendar pa ima tudi ta zgodba povsem drugačne začetke.
S prihodom LED svetil na potrošniški trg se je pričela prava mala revolucija v našem dojemanju osvetljevanja, proizvajalci pa zanje tudi obljubljajo daljšo življenjsko dobo, ki naj bi znašala kar 30.000 svetlobnih ur, 30 krat več od navadnih žarnic na žarilno nitko.
Vendar tudi življenjska doba žarnic z žarilno nitko ni bila vedno tako kratka. V gasilnem domu v Livermoreu, Kaliforniji se tamkajšnji gasilci ponašajo z lokalno zanimivostjo, ki je sprožila številna ugibanja in polemike. Gasilni dom v Livermoreu namreč razsvetljuje žarnica, ki to počne že vse od leta 1901. Imenovana tudi 100 letna žarnica, mnogi zgodovinarji prav tem tipom žarnic pripisujejo današnjo kratko življenjsko dobo svetilnih teles.
Med leti 1921 in 1924 so največji proizvajalci svetilnih teles ustvarili Phoebus kartel, ki je deloval vse do leta 1939, znotraj kartela pa so se proizvajalci dogovorili za 1000 urno življenjsko dobo svetilnih teles, določali končne cene za potrošnike in proizvajalcem svetilnih teles, ki so presegla 1000 urno življenjsko dobo celo izdajali kazni. Čeprav naj bi tudi žarnice tistega časa zlahka dosegale večjo življenjsko dobo, pa je bil glavni motiv kartela kar največji zaslužek, seveda na račun hitrega menjavanja žarnic s strani potrošnikov.
Danes 100 letna žarnica v Livermoreu dokazuje inženirske sposobnosti takratnih raziskovalcev, ter človeški pohlep, ki je potrošnike v preteklem stoletju nemalokrat postavil v podrejen položaj v lovu na dobiček.
Sebastjan J