Slovensko javnost je konec lanskega leta presenetila novica, da so v Velenjskem zdravstvenem domu objavili razpis za delovno mesto specialista družinske medicine in medicinsko sestro, pogoj pa je bil tekoče govorjenje in pisanje albanskega jezika. V zdravstvenem domu so na očitke odgovorili, da se zgolj prilagajajo stanju na terenu.
Nato je marca letošnjega leta Brežiški vrtec objavil vabilo k vpisu v sedmih jezikih, med drugim je bilo precej napisov tudi v cirilici na objavi.
Nedavno prilagajanje stanju na terenu pa je bil julijski razpis za administratorja v vrtcu v Novi Gorici, kjer je bil pogoj za zaposlitev znanje albanskega in makedonskega jezika. Ravnateljica Ksenija Dujec je po ogorčenem odzivu javnosti razpis ponovila, brez spornega pogoja in zadevo pokomentirala podobno, kot so to storili v Velenju, »Nad odzivom javnosti sem presenečena. Pogoj sem umaknila, a potrebe po tem so.«.
Zadnji v nizu teh primerov pa je razpis Pošte Slovenije, ki je svoje nove zaposlene iskala kar v Srbiji in BiH. »Konec marca smo zato začeli s postopkom zaposlovanja dveh tujih državljanov Bosne in Hercegovine, ki smo ju v začetku junija tudi zaposlili. Z ukrepom zaposlovanja tujcev, predvsem z zaposlovanjem tujcev iz Republike Srbije in Bosne in Hercegovine, bomo aktivno nadaljevali v okviru vzpostavitve direktnih kontaktov s centralnim srbskim in bosanskim zavodom za zaposlovanje, pri čemer je postopek objave prostih delovnih mest srbskih državljanov že v teku,” je pojasnila direktorica službe korporativnega komuniciranja Jasmina Roškar.
Poštni sindikat vodstvu odgovarja, da lahko razlog pri zaposlovanju tujih državljanov v slovenska državna podjetja najdejo tudi v slabih plačnih pogojih, slabi delovni organizaciji in vsesplošnem nezadovoljstvu zaposlenih delavcev, saj Pošta Slovenije ravno zaradi teh razlogov beleži velik upad zaposlenih. Ob enem v sindikatu tudi izpostavljajo, da bi ob ureditvi teh področij Pošta Slovenije brez težav našla nove zaposlene tudi med več 10 tisočimi državljani Slovenije, prijavljenimi na Zavodu za zaposlovanje Republike Slovenije. »Poštar brez znanja slovenskega jezika se bo zelo težko sporazumeval s sodelavci, z nadrejenimi in s strankami. Slednje je predvsem na škodo ugleda Pošte Slovenije, saj mora pismonoša dobro poznati postopke vročanja, kot jih predvideva slovenska zakonodaja.« so še sporočili iz sindikata, ter ob enem poudarili, da razpisi v tujini za zaposlitev v Pošti Slovenija ne zahtevajo znanja slovenskega jezika, kot osnovnega pogoja za delo.
Danes je na zavodu prijavljenih kar 84.793 brezposelnih oseb.
Iskanje boljšega življenja, oziroma življenjskih pogojev je neustavljiv proces človeštva, saj tudi iz preteklosti poznamo primere selitev narodov, vendar pa se ob vsem tem zastavlja vprašanje, kje je v teh primerih Država, ustavno pravo in državne inštitucije, ki bi morale upoštevati ter izvajati predpisano zakonodajo, saj v 11. členu Ustave Republike Slovenije piše
»Uradni jezik v Sloveniji je slovenščina. Na območjih občin, v katerih živita italijanska ali madžarska narodna skupnost, je uradni jezik tudi italijanščina ali madžarščina.«
Vsem migrantom, ki si uredijo status v Sloveniji so na voljo brezplačni tečaji slovenščine, saj se le tako lahko integrirajo v slovensko družbo in postanejo produktivni državljani. Žal pa državne inštitucije, kot je to očitno iz zgoraj navedenih primerov razvidno ne opravljajo svojega dela celovito. Le tako si lahko razlagamo potrebe na terenu po strokovnjakih, ki imajo znanje jezikov priseljencev iz republik bivše Jugoslavije.
Na tem mestu pa je potrebno izpostaviti še en predlog naprednih liberalnih politikov, ki so si in si še prizadevajo za vzpostavitev narodnih manjšin vseh republik bivše Jugoslavije na ozemlju Republike Slovenije in sicer vzročno zaradi številnih pripadnikov teh narodnostnih manjšin na območju Slovenije.
Vizija Slovenije in njenih liberalnih politikov je očitno, da najprej na območju Republike Slovenije zaradi iskanja boljših življenjskih pogojev naselijo zadostno število priseljencev iz republik bivše Jugoslavije, nato zaradi neizvajanja zakonodaje in neaktivnosti pri svojih delovnih obveznostih zatajijo državne inštitucije, ki bi morale poskrbeti za integracijo priseljencev v slovensko družbo, nato pa popravljajo škodo s priznavanjem novih narodnostnih manjšin, priznavanja vseh pravic iz tega naslova, ob enem pa učinkovito zamenjujejo avtohtono prebivalstvo s prišleki in spreminjajo Slovenijo v novo miniaturno Jugoslavijo.
Nihče pa se ne ozira po skoraj 15.000 mladih slovenskih izobraženih osebah, ki se na letni ravni že nekaj let v takih številkah izseljujejo iz Slovenije v iskanju boljšega življenja, katerega doma v pričo taki politiki ne najdejo.
Sebastjan J
