Člani društva Prosekar onkraj meje in Partnerstva kraške suhozidne gradnje iz Divače so postavili temelje za sodelovanje, s cilji ovrednotenja okoljske in krajinske značilnosti proseškega in kontovelskega področja. Oblika in vsebina sestanka je bila zelo delovna: začel se je pri spomeniku ob vstopu v vas, nato so se udeleženci podali na področje, kjer kamniti zidovi označujejo različne bivše in sedanje vsebine „uporabe“ prostora.
Arhitekt Danilo Antoni je opisal delovanje in organiziranost Partnerstva, ki mu predseduje ter poudaril odločno podporo društvu Prosekar z namenom vzpostavitve strokovnega in organiziranega dela pri obnovi in revitalizaciji območja. Izrazil je mnenje, da je pomembno, da se oblikuje samostojna skupina, ki bi bila sposobna prevzeti vlogo načrtovanja, vodenja in izvajanja.
Partnerstvo je pripravljeno sodelovati s strokovnim znanjem in z izkušnjami svojih članov, da bi društvo Prosekar lahko prevzelo nadaljnje izvajanje zastavljenega projekta, morda tudi z ustanovitvijo bodoče zadruge. Predsednik Prosekarja Alessio Štoka in Marko Rupel sta razkazala področja suhozidne gradnje, ki je v lastništvu proseške vaške skupnosti, na kar so se podali po poteh, ki iz planote peljejo na zapuščene in obdelane paštne vinskih trt.
Društvo Prosekar
Društvo je svoje ime prevzelo od lokalnega vina Prosekar za katerega zamejci zagotavljajo, da sodi med bisere tamkajšnjega vinorodnega okoliša, še posebno proseškega brega. Njegova proizvodnja sega daleč nazaj, o čemer pričajo razni verodostojni viri. Med njimi je plemič Janez Vajkard Valvazor, ki v svoji Slavi vojvodine Kranjske iz leta 1689 navaja, da se v bližini vasi Prosek proizvaja zelo cenjeno vino Prosekar.
Prosekar se ponaša s svojimi izjemnimi organoleptičnimi lastnosti. Gre namreč za sveže in sladko peneče vino, ki je zelo vabljivo in pitno. V preteklsti so ga točili predvsem ob pomembnejših priložnostih, kot so bile svatbe, birme in krsti. Prosekar je pridelan po izvornem načinu.
Partnerstva kraške suhozidne gradnje
Partnerstvo za ohranitev in popularizacijo kraške suhozidne gradnje (konzorcij), je prostovoljno, nepridobitno združenje fizičnih in pravnih oseb (člani), ki so se povezale z namenom zaščite in ohranjanja veščin suhozidne gradnje značilne za matični Kras, izmenjavo izkušenj, znanj in strokovnih informacij s tega področja ter ozaveščanje širše javnosti o dediščini kraškega suhega zidu in njenem pomenu. Konzorcij deluje na čezmejnem območju Krasa, pri izvajanju svojih aktivnostih pa se lahko povezuje z drugimi organizacijami, zvezami ali društvi s podobno dejavnostjo v Republiki Sloveniji, Republiki Italiji in v tujini.
Sebastjan J
