Državni zbor je danes ustanovil novo parlamentarno preiskovalno komisijo, ki bo preiskovala sume pranja denarja in financiranja terorizma z iranskimi posli v NLB d.d. v letih 2009 in 2010. Četrta preiskovalna komisija v tem sklicu DZ bo poleg politične odgovornosti iskala tudi možnosti za spremembo zakonodaje s področja preprečevanja pranja denarja.
Zahtevo za ustanovitev komisije je vložila skupina poslancev SMC po javnem razkritju informacij, da naj bi se v NLB d.d. v letih 2009 in 2010 prenakazoval denar iz Iranske banke prek NLB naprej na več kot 9000 bančnih računov, na ta način pa naj bi v NLB oprali približno milijardo dolarjev.
“Pranje denarja prek bančnih institucij in financiranje terorizma sta dve veliki rani današnjega časa, ki sta povzročili ogromno škodo zdravemu razvoju držav, predvsem pa ljudem. Ker obstaja sum, da se je to dogajalo tudi v Sloveniji, je naša naloga, da vsak v okviru svojih pristojnosti opravi svoje delo in raziščemo, kaj se je dogajalo,” je dejala Simona Kustec Lipicer (SMC).
Preiskovalna komisija bo ugotavljala politično odgovornost nosilcev javnih funkcij zaradi suma vplivanja oziroma vpletenosti v domnevno pranje denarja in financiranje terorizma, širjenja jedrskega orožja ter aktivnosti tujih obveščevalno-varnostnih služb v tujini v NLB od iranskih državljanov in njimi povezanimi gospodarskimi subjekti.
Preiskava se bo nanašala tudi na domnevno neizvajanje omejevalnih ukrepov proti Islamski republiki Iran, ki so jih sprejeli ZN in Evropska unija, poslanci pa bodo ugotavljali tudi morebitno odgovornost Banke Slovenije in urada za preprečevanje pranja denarja, ker niso ukrepali.
Poslanci so se v današnji razpravi večinoma strinjali, da so nadzorni organi v tem primeru odpovedali, saj niso ukrepali. Kljub vsemu pa je med poslanci prišlo do razhajanj, kako naj bi odgovorne službe sedaj iskale odgovornost.
V opozicijski SDS so ob ustanavljanju nove komisije opozorili, da to področje že preiskuje parlamentarna komisija, ki jo vodi poslanec SDS Anže Logar, o istem predmetu preiskave pa po njihovem mnenju ni dopustno odrediti dveh komisij. Bančna preiskovalna komisija je namreč našla nakazila iranske banke Export Development Bank of Iran, ki naj bi prek NLB oprala za približno milijardo dolarjev. Te je odstopila komisiji DZ za nadzor varnostnih in obveščevalnih služb, ki je to razkrila javnosti.
“Komisija ne bo imela vmesnega poročila, ker bo delala zelo hitro, ker je večina dela že opravljena. Pripeljane bodo priče, ki tu še niso bile zaslišane,” je napovedal Jani Möderndorfer (SMC) in s tem skušal odvrniti dvome o utemeljenosti ustanavljanja nove preiskovalne komisije.
“Način in čas ustanavljanja nove komisije vzbujata dvome v namen predlagateljev,” je opozoril Andrej Šircelj (SDS). Logar pa je SMC očital, da si je zastavila preozko področje preiskave, saj se ta osredotoča le na eno osebo in njene posle na tej banki. Sam je pri svojem delu, kot je dejal, sicer naletel na več sumov pranja denarja v NLB.
Politična apatičnost preiskovalnih komisij
V preteklosti smo v Sloveniji ustanovili številne preiskovalne komisije, ki so raziskovale najrazličnejše afere in druga dogajanja, ki so burila slovensko javnost. Preiskovalne komisije so formalno enakovredne pravosodnim organom in morajo preverjati kršitve ter zlorabe funkcionarjev, resnica pa je, da so cilji komisij v Sloveniji ”zgolj politični”.
Najbolj moteča dejavnika pri uporabi preiskovalnih komisij za raziskovanje različnih afer pa sta dejstvo da imajo komisije omejen rok sklica. Ob prenehanju delovanja Vlade preneha tudi sklic komisije. Drugi razlog pa je plačna politika za predsednika parlamentarne komisije ter skriti odhodki za financiranje same komisije. Predsednik parlamentarne komisije tako zaradi funkcije preskoči nekaj plačilnih razredov, posledično pa tako zaradi dela v komisiji poleg poslanske plače dobi tudi dodatek v višini minimalne slovenske plače.
Samo delo komisije pa na podlagi preteklih izračunov državni proračun olajša za dobrih 40.000 € letno, čeprav nobena izmed do sedaj ustanovljenih parlamentarnih preiskovalnih komisij ni prinesla prepričljivih rezultatov svojega dela, ali resne obsodbe preiskovanih.
Parlamentarne preiskovalne komisije so bile in ostajajo tudi v naprej zgolj politično orodje za nabiranje točk in izogibanje krivdi ter odgovornosti vpletenih v afere.
Sebastjan J