Danes so v Trstu domu zaznamovali 99. obletnico fašističnega požiga Narodnega doma, ki je naznanjal začetek več desetletij trajajoči pogrom fašistov nad slovenskim zahodnim prebivalstvom.
Slovesnost je potekala v Narodnem domu ob prisotnosti številnih uglednih gostov, med katerimi so bili predsednica SKGZ Ksenija Dobrila, predsednik SSO Walter Bandelj, tržaški župan Roberto Dipiazza, podpredsednik deželne vlade FJK Riccardo Riccardi in slovenski predsednik Borut Pahor. Slavnostni govornik na prireditvi je bil zgodovinar Raoul Pupo.
Pahor na obisku pri deželnemu predsedniku Fedrigi 
Izvleček današnjega Pahorjevega kratkega, a produktivnega sestanka s Fedrigo, kot so ga opisali v deželnem uradu je ponovni opomin Sloveniji o izpolnjevanju nalog ščitenja schengenske meje.
Fedriga je izpostavil, da »Skupni cilj, kateremu pritrjujejo mešane policijske patrulje obeh držav, vzpostavljene s 1. Julijem, ni samo varovanje zakonitosti«, katere migranti kršijo z ilegalnimi prehodi državnih meja, »pač pa tudi ohranjanje naših identitet.«
Ob koncu pogovora je deželni predsednik FJK izpostavil, da je »Cilj deželne vlade harmonično sodelovanje s prijatelji iz Slovenije, saj bomo le tako lahko s skupnimi močmi utrdili že dobre obstoječe odnose in okrepili sodelovanje na diplomatskem, kulturnem in poslovnem področju med Furlanijo-Julijsko krajino in Slovenijo.« 
Ob prihodu Boruta Pahorja v veliko dvorano Narodnega doma se je tam pričela spominska slovesnost.
»Nema priča krvavih dogodkov preteklega stoletja, je Narodni dom ob enem simbol smrti in rojstva, ne le slovenske skupnosti, prisiljene v dolga desetletja trpljenja, pač pa celotnega mesta Trst, ki se danes za svojo srečo lahko zahvali dediščini monarhije in njihovemu kozmopolitanskemu odnosu, kot bi to danes poimenovali multikulturnost.« je svoj govor odprl podpredsednik deželne vlade FJK Riccardo Riccardi.
Izpostavil je pomembnost dialoga, spoštovanja in skupnega sodelovanja, kot bodoče gonilne sile za skupnosti zgodovinsko zasidrane na tem območju.
»Prizadevanja deželne vlade so usmerjena v gradnjo mirne prihodnosti, z utrjevanjem dobrih odnosov med Furlanijo-Julijsko krajino in Republiko Slovenijo. Prvi korak v tej smeri pa je gotovo zaščita skupnih etničnih in jezikovnih manjšin na območju.«
Predsednik Slovenije Borut Pahor se je ob priložnosti srečal tudi s slovenskim tržaškim pisateljem Borisom Pahorjem, ki je bil kljub svoji zavidljivi starosti 105 let prisoten na spominski slovesnosti dogodkov, katere je kot 7. letni deček videl na lastne oči v Trstu.
Uredništvo
