Nedavno so hrvaško in slovensko javnost razburile objave italijanskih političnih veljakov na socialnih omrežjih, kjer so propagirali idejo velike Italije. Čeprav so namigovanja o italijanskih ozemeljskih zahtevah vsi zavrnili, pa se že leta kaže trend, kjer Italijani z nakupom nepremičnin v Sloveniji, širijo svoj bivalni in kulturni prostor na slovensko ozemlje.
Točnih številk o selitvah in številu italijanskih prebivalcev v Sloveniji ni, trend upadanja prebivalstva v mestih zaradi selitve na slovenski Kras pa opažajo tudi že v zamejstvu. Tako se pojavljajo okvirne številke okrog 2500 družin, kar predstavlja že okrog 7 % prebivalstva Krasa in obalnih občin.
Prebivajo v Sloveniji, živijo v Italiji
Sežana, Kozina, Lokev in Divača so samo nekateri izmed krajev, kjer je na Krasu vse bolj opazna italijanska prisotnost med prebivalci. Kljub temu pa lahko Italijane priseljene v Slovenijo najdete tudi v manjših vaseh, kot so Štanjel, Veliki Dol in Štorje. Na obali pa so med italijanskimi prebivalci najbolj priljubljeni Bertoki, Škofije, Hrvatini in Ankaran.
Med italijanskimi priseljenci v Slovenijo najdemo upokojence, javne uslužbence, podjetnike in tudi mlade družine. Med razlogi za selitev pa Italijani navajajo cenejše nepremičnine, cenejšo hrano ter bolj neokrnjeno naravo. Trend selitve Italijanov v Slovenijo se je pričel po letu 2004 z vstopom Slovenije v EU, ter nato leta 2008 po vstopu Slovenije v schengensko območje. V prvih letih naj bi se okvirno v Slovenijo naselilo okrog 1000 družin, v zadnjih letih pa številka po grobih ocenah že presega 2500 italijanskih družin v Sloveniji.
Kljub selitvi pa se za priseljence življenje ne premakne v Slovenijo. Tako se priseljenci iz zamejstva še vedno vozijo v Italijo na delo, po nakupih, na socialna srečanja z družino in prijatelji. Uporabljajo manjše mejne prehode, saj se tako izognejo vse pogostejšemu nadzoru italijanske policije na večjih mejnih prehodih s Slovenijo. Večina jih seveda v Sloveniji živi povsem neurejeno, saj imajo bivališče še vedno prijavljeno v Italiji, navadno pri starših ali prijateljih, samo prebivajo v Sloveniji zaradi cenejšega življenjskega standarda.
Ena izmed takih priseljenk je Alessandra, delovna svetovalka, ki se je z družino preselila v Bertoke.
»Hiša velikosti 150 m2 bi v Trstu stala celo premoženje, v Sloveniji pa so hiše precej bolj dostopne. Čeprav smo na začetku odlašali s selitvijo v Slovenijo, predvsem zaradi potovalnega časa, pa se je na koncu bančni kredit za nakup hiše izkazal za največjo oviro. Najprej smo morali najeti hišo za eno leto, da so bančniki preverjali naša plačila, nato pa smo dobili odobren kredit.«
Življenje v Sloveniji je seveda drugačno od tistega v Italiji.
»Čeprav je bilo predvsem na začetku težko pridobiti zaupanje sosedov, pa smo se z nekaj naučene Slovenščine hitro spoprijateljili z našimi sosedi. Še ena izmed stvari v Sloveniji je pitna voda, v Sloveniji je cena zanjo precej višja od italijanske, v poletnih mesecih pa večkrat dobimo obvestilo o redukciji, oziroma ukaz o zmanjšani porabi vode. To me spominja na Italijo 30 ali več let nazaj.«
Tu bodo ostali
Damiano Fischer, predstavnik italijanske skupnosti v Kopru, je pojasnil problematiko s katero se priseljenci srečujejo, »Največji problem so jezikovne razlike, v dvojezičnih okoliših je vklop Italijanov v okolje precej lažji, kot za tiste na kraški planoti, kjer dvojezičnost ni predpisana. Večina se po selitvi odloči ostati v Sloveniji, vrnitev v italijanska mesta pa zanje ni več opcija.«
Uredništvo
