Država se glede na izjave pristojnih ministrstev igra z migrantsko problematiko, ki postaja vse bolj pereč problem v Ilirski Bistrici. Poleg prepovedi lokalnega referenduma o migrantih, resni nameri vzpostavitve migrantskega centra na Jelšanah, sedaj pristojna ministrstva finančno breme balkanske migrantske poti prelagajo na občino, z izgovori, da je to v skladu z slovensko zakonodajo.
Država in njeni predstavniki tako očitno menijo, da lahko s prepovedjo ljudskega odločanja o migrantski problematiki, te migrante naseljujejo kjer koli državna birokracija zanje najde ustrezen prostor, za prišleki pa morajo vmes pospravljati in za njih tudi plačevati državljani.
Migranti predstavljajo velik lokalni problem
Na četrtkovi seji so občinski svetniki ponovno potrdili prizadevanja Ilirske Bistrice v boju za pravico do soodločanja pri urejanju migrantske problematike v občini. Namero o izvedbi občinskega referenduma je Upravno sodišče zavrnilo, saj naj bi se referendum nanašal na migracijsko politiko, o kateri pa občina nima pristojnosti odločati, saj je ta pristojnost zgolj v rokah države in odgovornih ministrstev.
Država namerava na mejnem prehodu Jelšane vzpostaviti tudi sprejemno-registracijski center za migrante. Investitor, Urad za integracijo in oskrbo migrantov je tako v imenu države na Ilirsko Bistrico naslovil zahtevo za izdajo projektnih pogojev za sprejemni objekt. Ta po mnenju urada ne potrebuje gradbenega in uporabnega dovoljenja, čeprav bodo za oba šotora potrebna gradbena dela za postavitev temeljev.
Urad za integracijo in oskrbo migrantov namerava postaviti dva šotora s po 1000 kvadratnimi metri površine, ob njih pa po pet sanitarnih zabojnikov. V vsakem šotoru bi nastanili od 80 do 160 migrantov, kar skupno znaša 320 oseb.
Kako hitro se taki sprejemni centri napolnijo tudi do desetkratne prvotne številke, pa smo bili lahko priča v Italiji, Nemčiji in drugih vstopnih ter cilnjih državah migrantov.
V občini so investitorja tudi opozorili, da čistilna naprava, na katero namerava priključiti zabojnike, ne ustreza takšnemu številu oseb, kar bi lahko v primeru aktualizacije sprejemnega centra predstavljalo dodatno ekološko katastrofo za Ilirsko Bistrico in njene prebivalce.
Na meji v Ilirski Bistrici le 9 policistov
Občinski svet je izrazil tudi zahtevo po okrepitvi policijske prisotnosti na meji s Hrvaško. »Po neuradnih, ampak zelo verjetno natančnih podatkih državno mejo v dolžini 55 kilometrov v naši občini varuje devet policistov.« je zahtevo komentiral župan Emil Rojc. V Ilirski Bistrici so tudi prepričani, da bi varovanje meje v skladu s slovensko zakonodajo, odpravilo potrebo po sprejemno-registracijskem centru za migrante, s tem pa na laž postavljajo tudi ministra Boštjana Poklukarja, »da policija uspešno varuje državno mejo«.
V občini so s pomočjo prebivalcev pričeli tudi z evidentiranjem divjih odlagališč, katere za seboj puščajo migranti in so objavljena na FB strani CI za varovano mejo iz Ilirske Bistrice. Ravno pri zahtevi Ilirske Bistrice po državnih sredstvih za čiščenje divjih migrantskih odlagališč pa država in pristojna ministrstva ignorantsko v skladu z zakonodajo prelagajo finančno breme nazaj na občino.
»Naša občina se zaradi nezakonitih prehodov državne meje spreminja v smetišče.« je ob izraženi zahtevi povedal župan Rojc in dodal, da naj država za migranti tudi pospravi, če je migrantska politika zgolj v njeni pristojnosti. Državni birokrati pa so zahtevo Ilirske Bistrice v preteklosti že izigravali z zakonodajo, kjer zakon o varstvu okolja sanacijo divjih odlagališč, katerih povzročitelj ni znan, nalaga lastniku zemljišč oziroma občini.
Kar pa seveda nakazuje izmikanje državnih inštitucij, saj vsaj nekaj od teh neznanih povzročiteljev vsak večer prestrežejo in tudi obravnavajo policisti PU Koper. 
Kot smo že poročali, je CI pripravila tudi protestni shod, na katerega vabijo vse, da izrazijo svojo nejevoljo z državno samovoljno politiko glede migrantke problematike. Protestni shod bo potekal v soboto, 27. Aprila 2019 ob 9. uri na igrišču pri gasilskem domu v Jelšanah.
Urdništvo
