Že skoraj 30 let po osamosvojitvi, z novim partizanskim filmom v nastajanju in vsakoletnim od države sponzoriranim poveličevanjem komunističnih polresnic, Slovenija postaja vse bolj razdvojena. Med tiste, ki si želijo znova vspostaviti že davno propadlo državo, ki je na pogorišču bankrota razpadla z največjim genocidom po 2. svetovni vojni na evropskih tleh na eni strani. Ter tiste, ki si zgolj želijo normalno funkcionalno državo, brez sistemske korupcije, z delujočim zdravstvom, ter osebno svobodo brez ideološkega vsiljevanja že davno prežvečenih in propadlih vrednot na drugi.
Objavljamo pismo našega bralca, katerega je dogajanje v Dražgošah spodbudilo, da nam opiše svoje videnje Slovenije, skozi oči t.i. političnega disidenta, zgolj zato, ker so mu bližje desno politične vrednote.
Mir in svoboda, samo za levo elito in njihove podanike
Vse se začne že z novim letom v Dražgošah in doseže svoj vrhunec štiri mesece kasneje, ko bi se normalen človek najraje za cel zadnji spomladanski mesec umaknil iz države, da bi se izognil posiljevanju na vsakem koraku. Posiljevanju z rdečo zvezdo, zgodovinskimi lažmi in enoumjem, ki Sloveniji vlada še četrt stoletja po propadu totalitaristične komunistične Jugoslavije, ta pa je predhodnikom današnjih komunistov služila zgolj za 45 let podlage pranja možganov slovenskemu ljudstvu in lagodno življenje!
Narodnoosvobodilni mit, da bi brez partizanskega upora Nemci Slovenijo skupaj s slovenskim narodom ugonobili je velika pravljica povojnih komunističnih okupatorjev, katero moramo poslušati še danes, čeprav ji ne verjamejo več niti otroci. Tudi judovsko ljudstvo, katerega so Nemci nameravali sistematično uničiti, je preživelo veliko morijo, torej bi nacistično okupacijo brez partizanskega odpora preživela tudi Slovenija, kot so jo preživeli vsi preostali evropski narodi. Še več, brez krvave komunistične revolucije, ki se je začela med vojno, del te je bila tudi dražgoška bitka, bi zavezniki osvobodili slovensko ozemlje, ideja samostojne Slovenije pa bi tako lahko meso postala že 45 let prej, preden se je to dejansko zgodilo. Tako pa so v vojnem in povojnem nasilju komunistični krvniki pobili cvet takratne slovenske inteligence in meščanstva ter zavili narod v temni vek enoumja za skoraj pol dodatnega stoletja, katerega se še danes nismo rešili.
Tudi mir in svoboda v današnji Sloveniji, o kateri je Židan pripovedoval poslušnim podanikom levice na enem izmed komunističnih grobov slovenskega naroda, sta vsaj zame, kot desničarja v Sloveniji povsem nerazumljiva in tuja pojma. Drugorazredni državljan? Politični disident? Samo zagovornik desnih vrednot v Sloveniji.
Kje je bil moj mir, ko sem se pred leti prvič politično izpostavil in sem naenkrat zardi kasneje odkritih tehničnih napak v banki, ostal z blokiranimi bančnimi računi več mesecev, da sem si moral pri starših sposojati denar, da sem lahko nahranil svoje otroke in plačal svoje račune, kljub redni zaposlitvi? Kje je bila moja svoboda v Sloveniji, ko sem opozoril uradno osebo, da svojega dela ne opravlja korektno, ta pa je nato nad mene poslala policijo, da so me pred mojo družino obravnavali kot najhujšega kriminalca? Ter me v lisicah odvedli nazaj v stanovanje, katerega so posledično premetali v iskanju izmišljenega orožja. Seveda obtožnica ni prišla niti do tožilca, ampak je bil namen akcije psihološki pritisk name in na mojo družino, da bom vedel, kje v komunizmu mi je kot disidentu, ki si upa podvomiti v uradno osebo, moje mesto.
Lahko bi našteval primere in primere, kako sta mi bila v Sloveniji pod levo oblastjo znova in vedno kršena tako moj mir, kot moja svoboda, za katero se je Židan zahvaljeval komunističnim krvnikom v Dražgošah. Kršena samo zato, ker nisem na levi politični liniji, ker zagovarjam pravo svobodo in resnični mir za poštene državljane.
Pa da ne bo nesporazuma, preden me levi dvorni podaniki ožigosate za fašista, neonacista in vse, samo človeka ne, ker ne verjamem vašim pravljicam, še več, si drznem razmišljati s svojo glavo. Sem desničar, nisem član stranke SDS, zagovarjal sem sprejemanje beguncev iz Balkana med vojno vihro v 90. letih prejšnjega stoletja, zagovarjam osebno svobodo in nedotakljivost posameznika, ne glede na njegovo barvo, politično, versko prepričanje ali spolno usmerjenost. Verjamem in zagovarjam tradicionalne vrednote, kot so družina, dom ter nacionalna in varna država. Nazdravljam s prijatelji iz vseh bivših republik Jugoslavije ter po svojih močeh pomagam vsem v stiski. Ne uspem pa najti tople besede za fašizem, ki ga levičarji, liberalci in komunisti izvajate nad vsem, kar smatrate za neposredno nevarnost svoji ozkoglednosti in zaostalosti. Naredite nam uslugo in se nam pridružite v 21. stoletju. 2. svetovna vojna se je že zaključila, zgodovina pa vas je že z dokumenti in pričevanji postavila na napačno stran.Slovenski desničar
Zgoraj objavljeno pismo izraža zgolj mnenje našega bralca, objavili pa smo ga v prepričanju, da svojega mesta tako pisanje v medijih, naklonjenih levici nebi nikoli našlo. Kljub temu pa je njegova vsebina vredna premisleka in samorefleksije.
Uredništvo
