Italijanska mafija je bila za organe pregona desetletja največje zlo, ki ga je predstavljal kriminal v sosednji državi. Kljub preboju pri preganjanju mafije v zadnjem času pa so praznino, ki so jo pustile za seboj propadle mafijske družine, zapolnili še bolj okrutni kriminalci, ki so v Italijo prispeli čez Sredozemlje in v sodelovanju z italijansko mafijo ustvarili še večje brezno kriminala in zla v Italiji.
Migrantska mafija
Italija je bila v zadnjih letih cilj ali vmesna postaja za sto tisoče migrantov, ki so prihajali preko sredozemskega morja iz Afrike v Evropo v upanju na boljše življenje. Med prvimi na ladjah čez sredozemsko morje leta 2014 so bili člani nigerijskega kriminalnega sindikata Črna sekira, ki so se kmalu ustalili na Siciliji ter pričeli s svojimi mafijskimi posli vodenja prostitucije in trgovanja s človeškimi organi.
Za mnoge kasnejše migrante, ki so se odpravili na nevarno pot čez Sredozemlje, pa so se sanje o boljšem življenju končale že med več mesečnim čakanjem na odobritev azila v nastanitvenih centrih. V teh centrih poleg dobrodelnih organizacij namreč delujejo tudi kriminalne združbe, ki z nasiljem in obljubami o dobrih zaslužkih azilante zvabijo v podzemlje prisilne prostitucije in kriminala.
Ženske tako pod grožnjo nasilja in skupinskih posilstev kmalu začnejo s prodajanjem svojega telesa na ulicah za poplačilo stroškov poti v Evropo. Nigerijska mafija namreč zahteva od 20 do 25 tisoč € na glavo za pot v Evropo.
Moške pa med dolgočasenjem v nastanitvenih centrih kmalu rekrutirajo njihovi sonarodnjaki za mafijske posle, saj člani Črne sekire zaradi svojega videza zlahka vstopajo v nastanitvene centre kot migranti in rekrutirajo nove člane za tihotapljenje mamil, zvodništvo in druga kriminalna dejanja.
Številka 323
Ena izmed takih žalostnih zgodb je Joy. Komaj polnoletna migrantka iz Nigerije, je v Italijo kot tisoči pred njo iz afriške celine prišla z upanjem na boljše življenje.
Najstarejša izmed šestih otrok je že pri petnajstih letih odšla v mesto na delo k bogati ženski v lepotilni salon. Ta je zahtevala, da jo Joy imenuje maman, ki v nigerijskem dialektu pomeni mama.
Pri 16 letih je morala Joy skozi voodoo obred, ki naj bi jo z magijo povezal z maman. Tako naj bi zaradi obreda umrla celotna njena družina, če bi se uprla maman ali skušala pobegniti.
Nekaj mesecev kasneje je Joy od maman prejela novico, da se bo odpravila na pot, ki jo bo kmalu pripeljala v Italijo, kjer se bo zaposlila pri njeni sestri. Izročila ji je 40 € in telefonsko številko, katero naj bi Joy poklicala ob prihodu v Italijo.
Nekaj tednov kasneje se je Joy izkrcala na Siciliji. Pred vstopom na kopno so ji uradniki na roko nakracali številko 323, saj Joy pri sebi ni imela nobenega dokumenta. Iz mobilnega telefona, katerega je dobila od dobrodelne organizacije je Joy poklicala številko, ki jo je prinesla s seboj iz Afrike. Ženski glas na drugi strani ji je naročil za kakšen azil naj zaprosi ter katere podatke naj navede. Kmalu po nastanitvi v centru je do Joy pristopil moški ter ji naročil naj vsak dan čaka ob cesti na potencialne stranke.
Mnoge ženske so med čakanjem na azil prisiljene v prostitucijo. Tiste, ki to zavrnejo pa so kaznovane s skupinskim posilstvom v nastanitvenih centrih. Taka kazen naj bi ženske, ki so že tako v brezupnem položaju brez možnosti za svobodno odločitev, spodbudila k prostituciji, saj se mnoge, po mnenju zvodnikov “odločijo, da je spolni odnos z eno osebo boljši od skupinskega posilstva”.
Mednarodna policijska preiskava
Sum preiskovalnih organov so sprožile spletne transakcije večjih količin denarja, ki se je pretakal med Afriko, Evropo in Ameriko. Tekom preiskave so preiskovalni organi odkrili, da se denar od prodaje drog, ki jih vodijo afriške kriminalne tolpe v Evropi za šefe v Ameriki, investira nazaj v Nigerijo za sponzoriranje poti migrantov v Evropo. Denar se tako porablja za tihotapce, uradnike in drugo stroške, s katerim se migranti srečujejo na svoji poti v Evropo. Po prihodu v Evropo pa te migrante hitro integrirajo v že vzpostavljene afriške kriminalne sindikate ali pa jih prisilijo v prostitucijo.
Še bolj grozljiva od prisilne prostitucije pa je trgovina s človeškimi organi. Kljub dolgotrajnim preiskavam pa mednarodni organi pregona še niso povsem uspeli razkrinkati te kriminalne veje. Neznanka tako ostaja, kako razvejana je ta trgovina, koliko ljudi je v to trgovino vpletenih, od kod prihajajo žrtve, ki jim odstranijo organe ter kje te žrtve končajo. Da trgovina z organi resnično obstaja pa so potrdile tudi cene na črnem trgu, kjer lahko ledvico kupite že za 60 tisoč €.
Uredništvo