Ob omembi nacionalnega interesa v Sloveniji spomin najprej zbodejo zgodbe privatiziranja Pivovarne Union in Laško, neuspešne prodaje družbe Telekom d. d. ter seveda v zadnjem času ponovno propadla prodaja največje državne banke NLB d. d., saj še vedno zaposluje parlamentarne preiskovalne komisije, ki ugotavljajo razsežnosti slabih kreditov, prenapihnjene dokapitalizacije banke v času finančne krize ter v zadnjem času pranje denarja iz držav na seznamu podpornic islamskega terorizma.
Iranske jedrske ambicije
Prve ambicije za pridobivanje obogatenega urana ter razvijanje lastnega jedrskega programa v energetske namene so se v Iranu pojavile v 50. letih prejšnjega stoletja,
pri razvoju programa pa so sodelovale tudi ZDA. Po islamistični revoluciji 1979 je jedrski razvoj zastal in je bil obujen šele v sredini 80. let, ko se je Iran znašel tudi na mednarodnem seznamu podpornic terorizma. Kljub temu je Iran ob mednarodni pomoči še vedno razvijal svoj jedrski program, dobro desetletje kasneje pa so se že začeli pojavljati namigi, da Iran pod krinko uporabe jedrskega programa v energetske namene skrivno razvija vojaške sposobnosti tega programa. Ti namigi so se leta 2002 izkazali za resnične ob razkritju Natanza, iranskega kompleksa za bogatenje urana, zaradi česar je mednarodna skupnost zaskrbljeno pričela diplomatske pogovore z Iranom o usodi njihovega jedrskega programa. Iran je sicer pristal na ustavitev bogatenja urana v vojaške namene ter na mednarodni nadzor jedrskih objektov, kljub temu pa so vsa pogajanja leta 2005 propadla, Iran je javno napovedal nadaljnji vojaški razvoj jedrskih zmožnosti, ZDA pa so uvedle prve finančne sankcije zoper Iran.
Zaradi nesodelovanja Irana z mednarodnimi inštitucijami glede jedrskega programa so se proti Iranu začele kopičiti sankcije, tako sta ZDA in EU leta 2009 uvedli dodatne sankcije, leto kasneje je sankcije uvedel tudi Varnostni svet ZN, premik z mrtve točke pa je mednarodna skupnost dosegla šele januarja 2016, ko so se začele umikati prve sankcije proti Iranu.
Da je Iran s svojim jedrskim programom predstavljal resno varnostno grožnjo svetovnemu miru dokazujejo tudi deklasificirana poročila varnostnih služb, iz katerih je razvidno, da so predvsem ameriške in izraelske službe leta 2010 aktivno sodelovale pri tajnih operacijah ustavitve ali vsaj delne upočasnitve raziskav in bogatenja iranskega urana v vojaške namene, kar so tudi dosegli z uničenjem centrifug za bogatenje urana v Natanzu.
Slovenska pomoč pri iranskem vojaškem jedrskem programu
Nedavno razkritje Komisije na nadzor obveščevalnih in varnostnih služb, da se je od 12. decembra 2008 pa do 23. decembra 2010 iz iranske Export Development Bank of Iran preko računov NLB d. d. pretočila skoraj milijarda ilegalnih ameriških dolarjev, nakazuje na aktivno podporo Republike Slovenije Iranu pri izogibanju mednarodnih sankcij. Dejstvo, da je denar iz računov NLB d. d. poniknil naprej na več kot 9000 različnih računov, pa nakazuje, da bi bila lahko Republika Slovenija posredno vpletena v financiranje mednarodnih terorističnih organizacij kot je Hezbolah, s katerimi sodeluje Iran.
Export Development Bank of Iran je bila v letih 2008-2010 na mednarodnem seznamu poslovnih subjektov, proti katerim so veljale finančne sankcije v sklopu splošnih sankcij zoper Iran, a to ni ustavilo pristojnih v NLB d. d., da bi kakorkoli preverjali sumljiva nakazila iz Irana. So pa nakazila preverjale tuje banke v Evropi, kamor se je iz NLB stekal denar naprej. Tako je NLB d. d. v času poslovanja in pranja denarja poslovneža Iraja
Farrokhzadehuja prejela več kot 400 opozoril o sumljivih transakcijah iz evropskih bank. Med nakazili iz teheranske banke prek NLB-ja pa sta tudi dva slovenska prejemnika plačil za opravljene storitve in sicer SIJ Acroni d. o. o. ter MLM d. d. V prvi družbi ima država še danes četrtinski lastniški delež, MLM d. d. pa je v več kot 30 % državni lasti. Obe podjetji sta specializirani za industrijske izdelke iz aluminija, pod katere so v letih 2008-2010 sodile tudi centrifuge za bogatenje urana, ki so jih v skupnih naporih skušale sabotirati ameriške in izraelske obveščevalne službe.
Tesno meddržavno sodelovanje
Islamistična republika Iran je v juniju 2011 v Republiki Sloveniji odprla svoje veleposlaništvo. Takrat je bil na obisku v Sloveniji iranski zunanji minister Alija Akbar Salehi, njegov glavni sogovorec pa je bil takratni zunanji minister Samuel Žbogar, ki ga je SOVA že novembra 2010 opozorila o pranju iranskega denarja v NLB d. d.
V času najstrožjih mednarodnih sankcij zoper Iran se je tja v maju 2014 odpravila 30-članska delegacija na čelu z Jankom Vebrom z misijo razširitve meddržavnega sodelovanja.
Ponovno pa je leta 2016, slab teden preden so ZN sprejeli sklep o omejevanju sankcij zoper Iran, tja ponovno potovala slovenska delegacija z ministrom za gospodarstvo Počivalškom. Plod teh sodelovanj je bilo odprtje predstavništva Gorenja ter drugih predstavništev slovenskih podjetij v Iranu, celotno sodelovanje pa je doseglo višek v novembru 2016, ko je svoja vrata odprlo slovensko veleposlaništvo v Teheranu. Kljub temu pa morajo za pridobitev vizumov za obisk Irana slovenski državljani še vedno podajati vloge na avstrijsko veleposlaništvo v Teheranu, kljub temu da slovensko na območju Irana posluje že več kot pol leta.
Da je bilo celotno dogajanje pranja denarja, financiranja terorističnih organizacij ter dobavljanja opreme za morebitne vojaške cilje Iranu opravljeno z vednostjo takratnega slovenskega političnega vrha, ki pa ni ukrepal, dokazuje nedavna izjava predsednika RS Boruta Pahorja, takratnega predsednika vlade RS.
“Predsednik Borut Pahor je za informacijo o nakazilih iranskega denarja preko NLB izvedel prejšnji teden. Kot predsednik vlade je informacijo med drugimi naslovniki prejel v kabinet konec jeseni 2010. Predsednik domneva, da na prejeto informacijo ni bil posebej opozorjen, ker so se tedaj s tem vprašanjem že ukvarjale pristojne institucije,” so v izjavi za javnost zapisali v uradu predsednika republike.
Sebastjan J
