Pred 25. leti, natančneje 23. Novembra 1993 je na svetovni splet privekala prva slovenska spletna stran. Tako je mala Slovenija v svetovnem omrežju stopila ob bok drugim tehnološkim velesilam po svetu, zgolj 10 mesecev po mednarodnem priznanju nove in samostojne države Slovenije.
Od Cerna do IJS
Rekonstrukcija prve slovenske spletne strani, foto: arhiv IJS
Projekt svetovnega spleta se je začel že konec 80. let v Švici, pod vodstvom Tima Berners-Leeja, ki je 6. Avgusta 1991 na ogled postavil prvo spletno stran. Lee je evropski laboratorij za fiziko delcev Cern s hipertekstovnim omrežjem povezal z več 70 strežniki po vsem svetu, šele leta 1993 pa mu je uspelo prepričati vodstvo v Cernu, da so tehnologijo z izvorno programsko kodo predali v javno uporabo. Izziv postavitve prvega strežnika v Sloveniji je tako prevzela ekipa Inštituta Jožef Štefan, ki je na strežniku Convex C3860 postavila prvo slovensko spletno stran na domeni www.ijs.si/slo.
V Nacionalnem superračunalniškem centru IJS pod vodstvom Vladimirja Mišo Alkalaja je Mark Martinec Slovenijo popeljal na svetovni splet. Njegova spletna stran je bila v začetku leta 1994 po poročanju ameriškega Nacionalnega centra za superračunalniške aplikacije (NCSA), z Japonsko izbrani za najlepši.
Iz te spletne strani se je nato razvil in 1. Marca 1994 zaživel projekt Mat’kurja, ki je desetletje kraljevala kot najbolj obiskana spletna stran v Sloveniji. Kako pomembno je primerno shranjevanje računalniških podatkov, pa dokazuje ravno prva slovenska stran. Tudi na IJS priznavajo, da mediji, ki so hranili prvo spletno stran, niso več berljivi, zato so njihovi strokovnjaki zgolj obnovili kodo prve slovenske spletne strani za naše zanamce.
Slovenska inovativnost
Slovenski narod je kljub svoji majhnosti, skozi zgodovino svojo kulturo in jezik vseskozi postavljal ob bok velikim evropskim narodom in jezikom. Tako je slovenski jezik z Dalmatinovim prevodom Biblije dobil svoje mesto na evropskih kulturnih zemljevidih. France Prešern pa je s svojim sonetom povzdignil slovenski jezik na najvišjo raven pesniškega izražanja in mu tako zagotovil mesto tudi v sodobni evropski literarni tradiciji.
Mark Martinec pa je s svojim znanjem Slovenijo tudi v digitalnem obdobju že v samih začetkih postavil na svetovni zemljevid tehnološko naprednih držav.
Uredništvo
