V uredništvo smo prejeli pismo našega bralca Marka, ki je z nami delil svojo današnjo izkušnjo iz slovenskih avtocest na vožnji v slabih vremenskih razmerah. Nekaj anekdot za primerjavo pa smo za vas zbrali tudi v uredništvu.
Spoštovani
Današnji Ljubljanski maraton je bil spet ena izmed priložnosti za povabilo prijateljev iz tujine na kratek obisk v našo državo, da jim razkažem bogato ponudbo domačih krajev. Kar mi bo od celotnega dneva najbolj ostalo v spominu, ne bodo številni tekači v potopljeni Jankovičevi najlepši Ljubljani. Niti ne odlično kosilo v eni izmed vipavskih restavracij. Najbolj si bom zapomnil paniko mojega italijanskega kolega na sopotnikovem sedežu, nekje med Logatcem in Postojno, ko so najino vozilo zalivali oblaki od zgoraj in od spredaj, izpod vozil pred nama na avtocesti.
Čeprav sem bil sam glede na vozne razmere, kot reden uporabnik slovenskih avtocest povsem sposoben za vožnjo, pa mi je kolega potožil, da »bi sam na mojem mestu avto že zdavnaj ustavil in počakal na boljše vremenske pogoje.« Nasmehnil sem se in vozil dalje.
Oblaki so naju spremljali tudi čez mejo, kjer pa so se vozne razmere takoj izboljšale.Kako naj bi kolegu obrazložil, da smo slovenske avtoceste, za katere prek DARS-a še vedno plačujemo kredite, preplačali z raznimi aneksi k pogodbam, kot sedaj že preplačujemo drugi tir, ubogih 27 kilometrov železniških tirov? Da smo kljub preplačilu dobili pod pnevmatike slab asfalt, zaradi odlivanja javnega denarja in korupcije večine vpletenih? Da v njihovi »mafijski državi«, javni uslužbenci na svojih položajih vseeno čutijo odgovornost do ljudstva, ki jih je izvolilo. V Sloveniji pa ministri po zakonu počnejo kar želijo, o morebitni odgovornosti pa se bo že kasneje javno razpravljalo, morebitno krivdo pa kar prek medijev opralo.
Pa ostanimo pri osnovah. Po nakupu avtomobila pred leti sem se preko Italije vrnil iz obale nazaj domov, avtocesta mimo Cattinare pa je bila kljub ovinkom dovolj lahkotna za vožnjo z eno roko. Šele po menjavi pnevmatik pa sem pri enaki hitrosti na slovenskih avtocestah volan grabil z obema rokama.
Pred postankom pri vulkanizerju za reklamacijo menjave pnevmatik, sem se odpravil še na italijansko stran ponoviti izkušnjo prve vožnje z avtomobilom, za zadnji test. Obisk pri vulkanizerju sem na obali z nasmeškom prestavil na naslednjo sezono za ponovno menjavo.Res, da plačamo samo 110 € za letno uporabo naših avtocest direktno iz naših denarnic in da ob enem odplačujemo milijone € za njihovo “gradnjo” prek vse višjih cen goriva, hrane, slabih državnih storitev, ampak smo pač za razliko od tujcev vsega tega že navajeni v naši državi.
Marko M
»Vožnja iz zgornjega Krasa do obale je po italijanski strani vsekakor hitrejša in krajša, pa še brezplačna, za razliko od naših avtocest. Še lepša primerjava pa je razdalja poti iz Nove Gorice proti obali na eni in drugi strani meje.«
»Že sama kvaliteta asfalta je neprimerljivo boljša pri sosedih, ureditev “poškodovane” ceste pa se lahko zgodi že v enem delovnem tednu. Tak primer sem imel ob tedenskih obiskih zamejstva že večkrat čez Tržič in okolico, kjer se je nova plast na cestišču pojavila od enega obiska do drugega. Za primerjavo bi podal hitro cesto proti Gorici, kjer so odseki, kljub nedavni obnovi vozni samo po prehitevalnem pasu, saj se na voznem pasu vozilo enostavno preveč uničuje zaradi vseh poškodb na asfaltu. Kar se pa delovne hitrosti tiče, sta bile obnove cest skozi Križ in Štanjel zgledna primera za našo stran meje.«
Uredništvo
