V tem tednu je v javnosti odjeknila novica, da je koprski Tomos zopet ustavil proizvodnjo legendarnih motornih koles. Družba se sooča z vse večjimi težavami, proizvodnja je bila v ponedeljek ustavljena, usoda delavcev pa je negotova. Poleg legendarnega Ponya je to že drugi propadli projekt jugonostalgičnega oživljanja nekdanjih legend na davkoplačevalske stroške, ki je potonil, skupaj z več 100 tisoč € javnega denarja.
Začelo se je s Tomosom
Leta 2015 je celjski podjetnik Iztok Pikl prevzel družbo Tomos d.o.o., nato pa so se v družbo pričela državna vlaganja. Od Junija 2016 pa do Aprila letos je bilo v družbo vloženo preko 400 tisoč € javnega, davkoplačevalskega denarja, za reševanje poslovne družbe in za jugonostalgijo, za reševanje delavcev in ohranjanja iluzije živečega nadaljevanja socializma.
Danes usoda delavcev v proizvodnji ni znana, družba Iztoka Pikla MPO MOTO d.o.o. preko katere je kupil Tomos pa se utaplja v dolgovih in zamuja s plačili svojih obveznosti, čeprav njen lastnik trdi, da težave izvirajo zgolj iz plačilne nediscipline drugih do družbe. Zgodba o legendarnem Tomosu, ki ima še danes društva svojih ljubiteljev po Slovenije se tako počasi še enkrat zaključuje.
Nadaljevalo se je s Pony-em
Leta 2017 se je zgodba nadaljevala, družbi Gorenje in BTC sta za blagovno znamko Rog odšteli 53 tisoč € in na trg se je vrnilo legendarno kolo Pony. Ker je od leta 1949 letna proizvodnja znašala tudi do 350 tisoč koles v Rogu, se je porodila ideja o njegovi oživitvi.
»Kolo Pony je omejeno s svojo potovalno hitrostjo, kar je perfektno, saj lahko ob vožnji uživaš. Pozicija kolesa je takšna, kot bi sedel na najvišji stolpnici in si ogledoval pokrajino, ki se razteza ob vožnji…«
Aljaž Gomilšek – zbiratelj
Tudi direktor podjetja za proizvodnjo Gor kolesa d.o.o., Rok Lesjak je ob lansiranju koles priznal za RTV SLO, da njihov prodajni modem sloni predvsem na jugonostalgiji legendarnega kolesa in bivših jugoslovanskih republikah. Glede na zasoljene cene koles, saj se cena za najcenejši model prične pri skoraj 330 €, kar za mnoge predstavlja vsaj polovico mesečne plače, v bivših republikah pa še toliko več mesečnega plačila, je bila cena še edin pravi priokus jugonostalgije pri tem poskusu oživljanja duha socializma. Družba BTC se je iz projekta že umaknila, Gorenje našlo kupca za svoj delež, proizvajalec koles Gor kolesa d.o.o. pa je neuspešno poskušal različne prodajne modele za svoja kolesa, tudi z družbama Tuš in Mercator.
Jugonostalgija le še kot ideja
Zakonitosti prostega trga vsaj zagrizeni jugonostalgiki ne bodo razumeli, saj bo končni kupec raje odštel manj denarja za boljše kolo ali motor, kot pa dodajal svoj denar za blagovno znamko nekdanje države. Ti izdelki so bili kljub svoji zasoljeni ceni v Jugoslaviji popularni, ker so bili edini na voljo kupcem in ni bilo proste izbire. Država je proizvajala eno kolo, vsi so imeli isto kolo, država je proizvajala en motor in vsi so kupovali ta motor. Uvoza razen ilegalnega večinoma ni bilo in v tem je ležala vsa priljubljenost teh blagovnih znak proizvedenih v bivši Jugoslaviji. Danes pa se po teh časih le še redkim toži, vsaj ko gre za denar iz lastnega žepa.
Uredništvo
