Leve politične stranke so v predvolilnem času predstavile svoj program, ki je bil večinoma sestavljen iz premetavanja krivde za dosedanje neuspehe levih Vlad in pljuvanje po Slovenski Demokratski Stranki in njenem predsedniku Janezu Janši. Ta se je v tem predvolilnem času pokazala, kot ena izmed redkih političnih strank s celovitim programom, z zmanjšanjem davkov, DDV-ja, s pravim pristopom za varovanje schengenske meje, ureditev zdravstva, itd, za nadaljnji razvoj Slovenije.
Primorski kandidati
V južni Postojnski volilni enoti se tako za mesto v Državnem zboru poteguje kar 7 kandidatov stranke, nekateri že z izkušnjam v DZ-ju, drugi strokovnjaki na svojem področju.
Zvonko Černač
Do svoje prve izvolitve v Državni Zbor sem vodil Stanovanjski sklad občine Postojna, kjer si za svoj uspeh štejem številna novozgrajena in obnovljena stanovanja v Postojni ter Stanovanjsko-poslovni objekt ob Postojnski cesti v Pivki.
V svojem mandatu v DZ-ju sem tudi vodil Ministrstvo za infrastrukturo in prostor, za uspehe v svojem poslanskem mandatu pa si štejem ureditev koncesnine od Postojnjske jame po kateri občini Pivka in Postojna prejemata preko 2 milijona € letno v svoj proračun. V času mojega ministrovanja pa so bila pridobljena evropska sredstva za projekt prenove celotnega vodovoda, zagotovljena sredstva za Park vojaške zgodovine, pospešili smo priprave za obvoznico Pivka, zagotovljena so bila sredstva za energetsko sanacijo številnih javnih objektov, tudi za Zdravstveni dom Postojna, uvedena je bila poceni vozovnica za javni prevoz za dijake in študente ter sprejeti številni drugi ukrepi…
Ker na zadnjih volitvah nisem bil izvoljen v parlament, sem se odločil za samostojno podjetniško pot.
Mara Glušič
Čeprav s politiko na državni ravni še nimam izkušenj, pa sem bila do sedaj aktivna na lokalni ravni v Društvu Izgnancev in Vaški skupnosti.
Preden sem postala samostojna podjetnica, sem bila zaposlena kot trgovka v eni izmed prodajalnih verig, zato poznam stiske državljanov. Za mesto v DZ-ju se potegujem, ker vidim nujno potrebne spremembe, katere lahko dosežemo zgolj na državni ravni. Nazaj moramo dobiti geografsko zaščitene izdelke, kot je bil včasih zaščiten TERAN, turizem potrebuje celovito strategijo razvoja. Moje mnenje pa je tudi, da je potrebno vsem gasilcem, tako poklicnim, kot prostovoljnim zakonsko urediti status, kot si ga zaslužijo.
Ustaviti je potrebno trend izseljevanja mladih iz države in jim zagotoviti boljšo prihodnost, saj bomo tako lahko tudi uredili pokojninsko blagajno za upokojence, ki si zaslužijo dostojno starost, ne životarjenje za življenjsko delo.
Adrijana Kocjančič
S politiko sem se prvič resnično srečala ob nastopu mandata občinske svetnice v Ilirski Bistrici na zadnjih lokalnih volitvah. Sem profesorica slovenščine in na svoji poklicni poti sem se predala delu.
Sodelovala sem na Cankarjevih tekmovanjih, sodelovala sem tudi z Zavodom za šolstvo pri različnih projektih, sem ocenjevalka na državni Maturi za slovenske srednješolce, za vse zasluge pa mi je bil tudi priznan uradni naziv svetovalke. Vidim kako naša država s tranzicijsko politiko levih vlad nazaduje iz leta v leto. Kot občanka Ilirske Bistrice čutim centralizacijo države, kjer na ljudi v obmejnih občinah vodilni največkrat enostavno pozabijo. Kandidiram ker verjamem, da lahko s pravim programom in pravimi ljudmi popeljemo Slovenijo na pravo pot.
Verjamem v iskanje rešitev in sprejemanje odločitev za skupno dobro! Živimo lahko v svetu pravičnosti, spoštovanja, miru in svobode.
Majda Vrtovec
Moja otroška želja postati medicinska sestra se mi je izpolnila z zaposlitvijo na kardiološkem oddelku Splošne bolnišnice Izola, tri leta kasneje pa sem našla svoje idealno mesto v Zdravstvenem domu Izola, kjer sem zaposlena še danes.
Na mojem delovnem mestu v ambulanti družinske medicine sem precej vpeta v lokalno okolje in zato poznam stiske naših občanov. Poleg svoje bolezni so pacienti prizadeti zaradi slabega finančnega stanja, izgube službe, mobinga na delovnem mestu… K nam prihaja veliko svojcev starejših občanov ter hudo bolnih, kjer mnogi izmed njih ne zmorejo niti plačevati nastanitev v domu upokojencev ali varstva in nege na domu. Tako pa jim lahko zdravstveni delavci nudimo vsaj malo pomoči in kakšno toplo besedo.
Ambulante po Sloveniji imajo preveč pacientov ter premalo zdravnikov in medicinskih sester. Zato svoje tekoče delo mnogokrat opravljamo preko delovnega časa. Zaradi vedno slabših razmer v zdravstvu in premalo cenjenega poklica medicinske sestre sem pred leti sprejela mesto predstavnice Sindikata delavcev v zdravstveni negi in na ta način poskušam sodelavcem pomagati do boljšega življenja. Ob spoznanju, da se splošni življenjski pogoji skoraj vseh Slovencev slabšajo, sem leta 2009 postala tudi politično aktivna. Enostavno se nisem mogla prepustiti brezbrižnosti, ki se vse bolj zajeda v zavest naroda.
Djordjo Šmitran
Rodil sem se v vasi Turjak v Bosanski Gradiški, v iskanju boljšega življenja pa sem se z ženo leta 1977 preselil v Slovenijo, kjer sem našel svojo zaposlitev v Tomosu, ki pa je ob razpadanju Jugoslavije tudi sam propadel, zato sem bil prepuščen trgu.
Najprej sem zaposlitev našel v Trstu, nato pa sem se ob plebiscitu vrnil nazaj v Slovenijo in zaprosil za slovensko državljanstvo. Vse od vrnitve je bilo moje delo povezano z Luko Koper, zadnjih 9 let pa sem samostojni podjetnik, kjer vodim 60 redno zaposlenih pristaniških delavcev.
Odločitev za kandidaturo sem sprejel na podlagi opažanj, da vse preveč državljanov zopet živi na robu revščine, kot nekoč v svinčenih časih. Verjamem, da lahko Slovenijo z vztrajnostjo, pravičnostjo in s skrbjo za druge zopet popeljemo na pot blaginje.
“Dejanja so sadeži, besede le list”, zato menim, da je bilo do sedaj dovolj govorjenja, saj Slovenija potrebuje odločna dejanja za vrnitev na dobro pot.
Silvano Radin
Ljubezen do morja me je gnala, da sem se odpravil na poklicno pot ribiča še pred rojstvom Slovenije. Leta 1994 sem ustanovil družinsko podjetje, ki kljub težavam posluje še danes.
Težke razmere na morju in trde delovne navade so me pripeljale v politiko, kjer sem sodeloval pri pogajanjih z Evropsko unijo na področju ribištva in tudi pri pogajanjih na državni ravni, kot svoj največji dosežek na tem področju si štejem spremembo slovenske zakonodaje na področju ribištva.
Trenutne težave pri implementaciji arbitraže na morski meji so še toliko bolj podkrepile mojo odločitev o aktivni vključevanju v politiko in v reševanje tega vprašanja, saj nerešeni sosedski odnosi v Piranskem zalivu močno vplivajo na življenje ljudi, tako na lokalne prebivalce, še bolj pa na moje stanovske kolege, ki so od tega tudi finančno odvisni.
Vojko Jevševar
Mojo poklicno pot je zaznamovala turistična panoga, od sredine 80ih pa je moja poklicna pot povezana s casinoji.
Najprej sem se zaposlil v Casino-ju Portorož, kjer sem opravljal različne naloge, med njimi sem bil tudi vodja casinoja, kasneje tudi direktor igralnega salona, delal pa sem tako v Sloveniji, kot tudi v tujini. Na svoji poklicni poti se obiskal sem obiskal večina casinojev v Evropi in ZDA (Las Vegas), vendar pa sem zadnja leta pred upokojitvijo opažal, da igralništvo v Sloveniji izgublja. Vrača se nazaj v objem ”udbomafije”, kot v času Jugoslavije, tako , da je tudi tu vedno manj zaposlitev,predvsem za ljudi z napačnim miselnim pedigrejem.
Posledično sem zaradi tega tudi sam tik pred upokojitvijo ostal na cesti, vendar pa sem postajal vse bolj vključen v politiko. Odločitev za kandidaturo v Državni Zbor sem sprejel na podlagi mnenja, da je čas je za spremembe in za nov pristop v politiki, ki bo na prvo mesto postavila vsakega posameznega državljana in ne samo prvorazrednih, predvsem pa zagovarjam ničelno toleranco za korupcijo, kateri sem bil priča tudi na svoji službeni poti. Na prvo mesto je potrebno postaviti družino, ob enem pa si moramo prizadevati za poštenost, varnost, svobodo, tako osebno, kot ekonomsko ter seveda pravno in pravično državo, ki bo nudila enakost za vse državljane.
Sebastjan J