Zgodovinsko kontroverzen Maks Fabiani je bil rojen v Kobdilju, bil je osebni svetovalec avstrijskemu prestolonasledniku Francu Ferdinandu, obnovil je v potresu leta 1895 porušeno Ljubljano in se po razpadu monarhije vrnil na domači kras, kjer je neutrudno obnavljal v vojni uničene vasi in naselja.
Fabiani je bil rojen na današnji dan leta 1865 v rodni vasi Kobdilj, v današnjem Komnu. Eden izmed mlajših 14 otrok, ki so se rodili Antonu in Karolini Fabiani. Šolanje je pričel najprej v domači vasi, nato v Ljubljani do leta 1883 in ga zaključil na Dunaju, kjer je kasneje tudi doktoriral iz urbanističnih dosežkov. Zatem je tri leta potoval, od Male Azije, pa vse do Belgije.
Svojo poklicno pot je začel na Dunaju, v obdobju razvoja secesijske umetnosti. Fabiani je dve leti sodeloval z vodilnim secesijskim arhitektom Ottom Wagnerjem in sam prinesel ideje secesijskega gibanja v Ljubljano.
Leta 1895 je izdelal regulacijski načrt za obnovo Ljubljane po potresu in kasneje zasnoval še ureditev poljskega mesta Bielsko. Za ta dva projekta mu je leta 1902 dunajska univerza podelila prvi častni doktorat za področje urbanizma v Evropi. V letu 1905 je bil tudi odkrit Prešernov spomenik v Ljubljani, katerega je Fabiani zasnoval skupaj s kiparjem Ivanom Zajcem. Leta 1917 je sprejel tudi mesto profesorja na dunajski univerzi, a se je po koncu vojne in razpadu Monarhije vrnil na domači Kras. Z nalogo obnove v vojni uničene Goriške regije. Tej nalogi se je popolnoma predal in zavrnil povabilo za nadaljevanje profesure na Dunaju, odrekel se je tudi ponudbi Ivana Vurnika za poučevanje na novoustanovljenem arhitekturnem oddelku ljubljanske Tehnične fakultete. Leta 1920, ko je Primorska prešla pod Italijo, je Fabiani pri obnovi Goriške igral ključno vlogo, kljub temu, da je imel številne težave z italijansko oblastjo, ker je bil Slovenec in dolgo let sploh ni smel podpisovati svojih načrtov.
Fabiani se je Maja 1921 v Gorici vpisal v fašistično stranko, saj so mu predhodno ravno te oblasti preprečevale ustrezno zaposlitev. Fabiani je verjetno menil, da se bo z njegovim pristopom k fašistom njihov odnos do njegove arhitekture spremenil. Fašisti so leta 1928 tudi aretirali njegovega sina, Fabianija pa so leta 1935 imenovali za župana občine Štanjel. V tem času je Fabiani tudi zasnoval grobnico za svojo mater, ki je imela poleg italijanskega in nemškega napisa tudi slovenskega, kar je precej nenavadno v tistem času.
Ob koncu vojne so partizani požgali tako Štanjelski grad, katerega je obnavljal Fabiani, kot njegovo hišo in njegov obširen arhiv. Maks Fabiani se je nato preselil v Gorico, kjer je leta 1962 tudi umrl. Pokopan je v rodni vasi.
Sebastjan J
